Po izračunu, ki je bilo vključeno v poročilo, komisar Kennedy predvideva, da so različne službe v lanskem letu nadzorovale in vohunile za vsakim 78. prebivalcem.
V poročilu je bilo vključenih tudi 1500 zahtevkov, ki so jih odobrili lokalni sveti. Vsak odobren zahtevek omogoča, da policija ali obveščevalna služba dostopata do seznama telefonskih klicev, elektronske pošte in telefonskih sporočil, vendar ne tudi do vsebin samih pogovorov oziroma sporočil. „Službe ne morejo brati vsebin oziroma poslušati pogovorov. Zahtevek se bolj nanaša na koga, kdaj in kje,“ je dejal predstavnik notranjega ministrstva.
Čeprav je bilo vloženih zahtevkov lani manj kot leto poprej, je število v primerjavi z letom 2006 zraslo za 40 odstotkov.
Britanski liberalni demokraz Chris Huhne je dejal, da je Velika Britanija „postala država nadzora“. „Večina zahtevkov, ki jih vložita policija in varnostne službe so nujni, vendar je tako visoko število vseeno zastrašujoče,“ je dodal. „Dejstvo, da vohunimo za več kot pol milijona prebivalci ne more opravičiti probleme, s katerimi se soočamo,“ je še dodal.
Velika Britanija je zakon za prestrezanje informacij sprejela leta 2000, tri leta kasneje ga je dopolnil takratni notranji minister David Blunkett, z namenom, da bi lažje iskali osebe, povezane s terorizmom. Kennedy je v poročilu izpostavil, da je pri pregledu zahtevkov naletel na 595 napak, med drugim naj bi jih zakrvile tudi službi MI5 in MI6. Večino zahtevkov sta vložili policija in varnostno obveščevalni službi, nekatere zahtevke pa so vložili tudi uradniki različnih svetov, ki so vohunili za osebami, osumljenimi "bizarnih kriminalnih dejanj", kot je na primer puščanje pasjih iztrebkov na cesti, kar je sprožilo skrbi, da nekateri zakon zlorabljajo.
