Družba za avtoceste v RS (Dars) je v predorih Barnica in Tabor na hitri cesti prek Rebrnic namesto betonskega vozišča (kot je določala prvotna dokumentacija) uporabil asfaltno. Za to naj bi se odločil zaradi težav z betonskim voziščem v predorih na štajerskem in primorskem avtocestnem kraku, prihranka in manj zahtevnega vzdrževanja. Kot je član uprave Darsa Boštjan Rigler dejal v sredo za Pop TV, prihranek ocenjujejo na 150.000 evrov.

Pojavili so se očitki, da je s to zamenjavo vozišča prišlo do zamude pri odprtju hitre ceste na promet. "Dejstvo je, da uprava Darsa, za razliko od prakse v prejšnjem obdobju, zahteva ureditev vse dokumentacije pred odprtjem odsekov avtocest in hitrih cest, vključno s popolnim gradbenim in uporabnim dovoljenjem," so danes sporočili z Darsa, kjer so odprtje hitre ceste napovedali za 13. avgust.

Dars je spremembo gradbenega dovoljenja, potrebno zaradi spremembe vozišča v predorih, od ministrstva z okolje pridobil v začetku julija. Glede na upravno prakso v primeru dokončanja zadnjega večjega predora - ko ni bilo potrebno spremeniti gradbenega dovoljenja, ampak je bila sprememba vozišča evidentirana v okviru projekta izvedenih del, na tej podlagi pa so bila izdana tudi vsa uporabna dovoljenja - za spremembo gradbenega dovoljenja Dars ni zaprosil. Takoj, ko je nadzorni inženir izvedel za "spremenjeno upravno prakso", je pristopil k pridobitvi vseh potrebnih soglasij, na podlagi katerih je Dars še pravočasno dobil spremembo gradbenega dovoljenja, pojasnjujejo na Darsu.

Je odsek neskladen s predpisi?

Vprašanja je sprožila tudi domnevna neskladnost s predpisi. Uredba o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov določa, da je zaradi okoljskih razmer, ki vladajo v predoru (požarna nevarnost, svetlost površin ipd.), pri novogradnjah vseh predorov predpisana cementno-betonska voziščna konstrukcija. Določa pa tudi, da je pri projektiranju in gradnji predorov dopustno uporabiti alternativne rešitve, če se dokaže, da z njimi predlagane rešitve zagotavljajo vsaj enako ali višjo raven varnosti in uporabnosti pri gradnji in uporabi predora.

Na Darsu pravijo, da so zato naročili študijo, ki je analizirala vpliv asfaltnega vozišča na požarno varnost in razsvetljavo, revidirala pa jo je ljubljanska strojna fakulteta. Študija je "pokazala, da z vidika požarne varnosti asfalt v predoru ne povečuje nevarnosti za udeležence nesreče", pravijo na Darsu.

Ta študija poleg asfaltnega vozišča in s tem povezane požarne varnosti obravnava tudi svetlobnotehnični izračun razsvetljave predorov, razvoj požara in prezračevanje predora v primeru zamenjave betonskega vozišča z asfaltnim v cestnima predoroma Tabor (dolžine približno 600 metrov) in Barnica (dolžine približno 300 metrov), dodajajo.