Več kot 90-kilometrski odsek Keltike je znan po svojih pasteh za motoriste in tudi druge voznike, zadnjo smrtno žrtev med motoristi je zahteval minuli konec tedna na bovški obvoznici. Tudi minister Vlačič se strinja, da je to eden zahtevnejših odsekov v Sloveniji, saj je ne glede na to, da predstavlja kategorizirano glavno cesto, potreben vrste modernizacij. Prav zaradi neugodne trase po prepričanju ministra na cesti ni mogoče z enostavno rešitvijo urediti vseh potrebnih ukrepov, ki jih poslanec izpostavlja v primeru Norveške. Pojasnjuje, da je čiščenje terena oziroma ureditev tako imenovanih izletnih con v območju zdrsov v primeru Keltike težko oziroma praktično nemogoče izvesti zaradi poteka trase, prav tako bi bilo nemogoče preprečiti za motoriste nevarno padanje kamenja na vozišče. Dodaja tudi, da posegov na Keltiki ni mogoče primerjati s cenovno oceno stroškov na Norveškem, kjer so izračunali, da jih je 15 kilometrov varne ceste stalo 630.000 evrov. V slovenskem primeru bi bilo namreč treba poleg dodatne varovalne ograje, očiščenja terena na mestih, nevarnih za drse, in premišljene postavitve prometnih znakov dodati še vsa sredstva za rekonstrukcijo vseh nevarnih odsekov ceste.
Odločitev, ali bi Keltika res lahko postala prva varna cesta za motoriste v Sloveniji, po ministrovih besedah ne more biti sprejeta brez idejnega projekta s finančno in časovno oceno naložbe. Dotlej pa lahko zagotavlja le, da se na vseh novih odsekih, ki jih bodo v prihodnje obnavljali, namestijo varovalne ograje z dodatnimi lamelami, ki povečujejo varnost motoristov.
