A dežela Brandenburg in država vztrajno in dosledno peljeta načrte prenove h končnemu cilju. Leta 2015 bo otok v celoti restavriran, s posodobljeno infrastrukturo za obiskovalce in z novo arheološko promenado, kjer bodo mogoče videti šesttisočletne sledi poselitve rečnega otoka. Za številne obiskovalce bodo postavili še šesti objekt, galerijo James Simon, kjer bo skupni vhod in od koder bodo obiskovalce usmerjali proti posameznim muzejem.
Prenovljena tudi okolica
Letos slavi Muzejski otok deseto obletnico Unescove zaščite. Peterico med seboj ločenih muzejskih hiš, v prihodnje pa smiselno povezanih stavb, sestavljajo Stari muzej (Altes Museum) z imenitno antično zbirko, Novi muzej (Neues Museum), kjer je od marca letos tudi imenitna egiptovska zbirka, Stara narodna galerija (Alte Nationalgalerie) s slikarskimi umetninami 19. stoletja, Pergamonov muzej (Pergamon Museum), postavljen v tridesetih letih prejšnjega stoletja posebej za najdbe nemških arheologov, impozantni starogrški Pergamonov oltar in visoka vrata templja sumerske boginje Ištar. Na špici otoka je še Bodejev muzej (Bode Museum) z odlično zbirko kipov, bizantinske umetnosti in numizmatičnim kabinetom dinastije Hohenzoller. Muzejske stavbe so obrnjene v različne smeri proti mestu in tudi po prenovi ohranjajo svojo zgodovinsko samostojnost in vhode. Nasproti nekdanjemu gradu pruskih kraljev je vhod v prvozgrajeni Stari muzej. Za njim sta nova in stara galerija, obrnjeni proti jugu, ki tvorita nekakšno celoto, kot nekakšen forum umetnosti in zgodovine na otoku; leta 1882 so čez otok speljali železniško progo, ki je odsekala dostop v njegov severni del z muzejema Pergamon in Bode.
Zadnjega julija letos so torej postavili prvo od treh kupol po načrtih arhitekta Augusta Stülerja iz sredine 19. stoletja, in sicer na jugovzhodnem vogalu kolonade med staro narodno galerijo in Novim muzejem, ki jo bodo slovesno predali namenu sredi oktobra. Pri gradnji kupol, uničenih med vojno, uporabljajo avtentične gradbene ostanke, recimo rozete in druge kamnite elemente. V okviru prenove so tudi izvirna vrtna ureditev nezazidanih površin, vodnjaki, kipi, tlakovanje z granitnimi tlakovci in zasaditev z grmičevjem in platanami; vse to bo ozelenelo že prihodnjo pomlad.
Simbioza starega in novega
Seveda prenova tega občutljivega historičnega prostora v srcu Berlina ni šla gladko in brez mučnih polemik ter usklajevanj stroke s širšo javnostjo in proračunom. Moralo je miniti več kot dvanajst let, da je po večkrat spodletelih natečajih projekt obnove postal resničnost, saj so se posegom upirali tako imenovani čuvarji tradicije, ki so odklanjali vsako posodobitev otoka razen popolne rekonstrukcije. Redko kateri arhitekt je izpostavljen tako številnim napadom, kot je bil Britanec David Chipperfield zaradi obnove muzejskega objekta Novega muzeja. Skoraj sedemdeset let je bil ta muzej ruševina, prazna in prepuščena propadanju. Polemike okrog tega projekta so še zdaj strastne in silovite, podobno kot v Ljubljani okoli Kolizeja, Plečnika in garaže pod glavno tržnico.
Predmet spopada je seveda vprašanje, koliko novega je dovoljeno na pomembnem mestu zgodovinske reprezentativne arhitekture, pri čemer so mu konservatorji delali še najmanj težav. Zadevo je rešil tako, da je vse zgodovinske sledi uničenja in propadanja v obnovljenih prostorih mogoče razlikovati od novega. Poleg tega je izvajalce prenove čakalo kar nekaj neprijetnih presenečenj. Pri obnovi Nove galerije so naleteli na stokilogramsko letalsko bombo, zato so morali začasno izseliti okolico otoka skupaj s parlamentom in pisarno kanclerke Angele Merkel.