Zoper obtožbo, ki je bila vložena 20. februarja letos, je bilo vloženih 10 ugovorov obdolžencev in njihovih zagovornikov, so danes STA povedali na sodišču.

Kazenski spis je torej zaradi vloženih ugovorov na izvenobravnavnem senatu, ki odločitve še ni sprejel, saj gre za "izjemno zahtevno kazensko zadevo, s področja gospodarskega kazenskega prava, ki je tudi zelo obsežna", dodajajo. Zaradi sodnih počitnic se na sodiščih do 15. avgusta sicer rešujejo samo prednostne zadeve.

Gre za primer javnega naročila za gradnjo kontrolnega stolpa na brniškem letališču. Kot je znano, so kriminalisti 12. februarja lani zaradi suma nedovoljenega prejemanja in dajanja daril pri omenjenem javnem naročilu spektakularno aretirali vodje treh največjih slovenskih gradbenih podjetij, SCT Ivana Zidarja, Primorja Dušana Černigoja in Vegrada Hildo Tovšak. V priporu so končali še štirje osumljenci, med njimi član razpisne komisije v Kontroli zračnega prometa Slovenije Tomaž Žibert.

V javnosti so nato zaokrožili dokumenti tožilstva v zvezi s preiskavo, ki so nakazovali, da naj bi se osumljeni dogovarjali o dajanju podkupnine v zameno za posel. Zidar in Črnigoj naj bi se dogovarjala za nagrado Žibertu, ta pa naj bi zahteval, da se v popravljeni ponudbi kot podizvajalec električnih napeljal navede njegov svak. Žibert naj bi v zameno obljubil, da bo strokovna komisija naročniku javnega naročila kot najugodnejšo ponudbo svetovala partnersko družbo SCT in Primorja. Enako naj bi Žibert v zameno za denar obljubil tudi Vegradu.

Žibert je edini od 12. februarja lani aretiranih ostal v priporu, in sicer do 5. marca lani. Po vrnitvi iz pripora ga je podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije s 13. marcem odpustilo. Zoper družbo je zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na delovno in socialno sodišče vložil tožbo, sodišče pa mu je v razsodbi, ki je pravnomočna, 18. maja pritrdilo.

Sodišče je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi razveljavilo, saj da očitane kršitve delovnih in pogodbenih obveznosti, zaradi katerih je delodajalec izdal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, niso dokazane. Odredilo je, da mora družba Žibertu za čas od 13. marca do 30. septembra lani (ko bi se mu sicer iztekla pogodba) priznati delovno dobo ter obračunati plačo, razliko v regresu in v 13. plači z zamudnimi obrestmi. Sodišče je Žibertu zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dosodilo tudi odškodnino, so v ponedeljek povedali na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.