V Grčiji rojen francoski filmar Costa-Gravas je v protest nad takšnim ravnanjem zahteval, da se njegovo ime umakne iz zaključne špice filma. "Duhovniki so uničevali antične templje. Sedaj želijo, de se takšne prizore izreže iz filma," je Costa-Gravas povedal za grško televizijsko postajo Mega TV in dodal: "Gre za takšno cenzuro, kot je bila značilna za nekdanjo Sovjetsko zvezo."

Costa-Gravas, sicer poznan predvsem po filmih v francoskem jeziku s politično tematiko, kot sta "Z" in Obsedeno stanje, je leta 1983 dobil oskarja za scenarij za film Pogrešani, ki ga je tudi sam režiral. V filmu v angleškem jeziku je zaigral tudi Jack Lemmon.

V Costa-Gravasovem minuto in 40 sekund dolgem odlomku je prikazano, kako se je več stoletij delala škoda na Partenonu. To so povzročili že plenilski germanskih vojščaki leta 267, pa vse do lord Elgina, britanskega veleposlanika v otomanskem cesarstvu, ki je dal leta 1801 sneti s Partenona velik del friza. Odlomek je del večje celote, ki je nastala leta 2004 za olimpijske igre v Atenah, sedaj pa so ga v muzeju vključili v krajši film o zgodovini Partenona od začetkov do danes.

V Costa-Gravasovem odlomku so med drugim prikazane tudi v črno oblečene figure, ki plezajo po lestvah in uničujejo partenonski friz. Prizor se nanaša na obdobje od 5. do 8. stoletja, ko so kristjani pogosto uničevali antične poganske spomenike in templje, ali pa slednje spreminjali v krščanske cerkve. Veliko stavbnih členov iz antičnih arhitektur so pozneje tudi uporabili pri gradnji krščanskih cerkva. Čeprav nikoli ni bil spremenjen v krščansko cerkev, je veliko škodo utrpel tudi Partenon.

"Odnos cerkve do antične kulturne dediščine prikazan napačno"

Predstavniki cerkve so izjavili, da film v napačni luči prikazuje odnos cerkve do antične kulturne dediščine. Grški mediji so poročali, da je bil odlomek iz filma izrezan po posredovanju grškega ministra za kulturo Antonisa Samarasa.

Vendar pa je predstavnik za stike z javnostmi Grške ortodoksne cerkve Haris Konidaris zanikal, da bi cerkev naslovila kakršenkoli protest na ministrstvo za kulturo, je pa bila zadeva predmet razprave na sinodi 21. julija. "O zadevi smo razpravljali na srečanju, nismo pa protestirali, niti ustno, niti pisno," je dejal Konidaris in dodal, da so sprejeli odločitev, da bo cerkev financirala raziskavo o tem, koliko je sama prispevala k ohranjanju antične dediščine.

Direktor muzeja Dimitris Pantermalis pa je povedal: "Odlomek, ki smo ga izrezali, je dolg le 12 sekund, poleg tega nismo rezali glasu pripovedovalca. V filmu je prikazano zgodovinsko dejstvo, to je, da so nekateri zgodnji kristjani uničevali antične poganske spomenike, oziroma vse, kar je bilo poganskega. Ne razumem pa teh, ki trdijo, da v črno oblečene figure prikazujejo duhovnike. Gre preprosto za oblačila, ki so jih nosili v tem času, saj tedaj moški še niso nosili hlač."

Da so se v muzeju sploh odločili za to, da posežejo v film, pa je Pantermalis utemelji z besedami, da ni šlo za cenzuro, ampak so se tako želeli le izogniti nesporazumom.

V muzeju, ki je vrata odprl 20. junija, sicer dnevno zabeležijo 11.000 obiskovalcev, je še povedal.