O talentu pri 26 letih je težko govoriti, a rezultati pri Škofjeločanki, ki živi, trenira in hodi v službo v Kranju, gredo strmo navzgor. Najboljši dosežek v tej sezoni je dosegla na sredozemskih igrah v Pescari (11,48), ko je le za osem stotink zaostala za normo B za nastop na svetovnem prvenstvu v Berlinu. Nazadnje je Tina Murn tekmovala v Beogradu, kjer je na univerzijadi kot v Pescari zasedla peto mesto. Obe tekmi sta imeli še nekaj skupnega. Do bronaste kolajne so jo ločile le tri stotinke sekunde.

Šest let ni trenirala

"Rada usklajujem več stvari hkrati. Tako najbolje funkcioniram," nam je na dopoldanskem soncu ob Ljubljanici nasmejana pripovedovala Tina Murn. Bela kava je imela med srebanjem nekaj grenkega priokusa le, ko je razlagala o "prekletih" treh stotinkah. "Občutek ni bil najboljši. V Pescari sem sicer tekla odlično in si nisem ničesar očitala. V Beogradu, kjer je bilo na Marakani teči nekaj posebnega, pa sem bila jezna. Do zadnjih desetih metrov sem bila ves čas druga, nato pa so me prehitele še tri tekačice. Preveč na moč sem se želela vreči v cilj. Ni mi bilo vseeno."

Zanimiva je športna pot diplomirane pravnice. Takole se je spominja: "Začela sem trenirati v šestem ali sedmem razredu osnovne šole pod vodstvom Boštjana Šinka. Kasneje je bil moj trener sedaj žal pokojni Dobrivoje Vučkovič. Kot četrta na olimpijskih dnevih mladih sem nekoč veljala za obetavno šprinterko. Kasneje sem hitro vrgla puško v koruzo. Ko ni bilo več rezultatskega napredka, sem se leta 2000 odločila, da imam vsega dovolj. Šest let nisem vadila, pa čeprav sem bila veliko na škofjeloškem štadionu, kjer sem trenirala skupino atletov. Leta 2006 sem se odločila, da poskusim znova, a še nisem vedela, ali se bom atletike lotila rekreativno ali resneje. Ko so bili rezultati boljši, je bila odločitev lažja."

O znani sosedi vse najboljše

Gorenjka je dobra prijateljica noseče Brigite Langerholc in njenega soproga Uroša Žagerja, ki mu je s pravnimi nasveti nekoliko pomagala tudi pri registraciji menedžerske agencije. "Brigita je res nekaj posebnega. Vedno je bila dostopna vsakomur, vedno lahko pomaga z nasveti in poznanstvi. Vedno sva tudi živeli blizu. Tako v Škofji Loki kot v Kranju," govori o sosedi vse najboljše Tina Murn, ki ima v tej sezoni še eno veliko željo. "Rada bi dosegla normo za svetovno prvenstvo. Zato bom ta mesec precej tekmovala. Zanesljivo na mitingih v Novem mestu in Mariboru, kjer bo tudi državno prvenstvo. Morda še kje v tujini. Osem stotink res ni najmanj, a jih je mogoče doseči že z nekaj sreče z vetrom. Tudi če cilja ne bom izpolnila, bom s sezono zelo zadovoljna. Naredila sem velik rezultatski napredek, saj sem letos osebni rekord izboljšala za 21 stotink. Prihodnje leto bo v Barceloni evropsko prvenstvo, kjer bom imela novo veliko priložnost, da izkusim slast velikega članskega tekmovanja."

Poškodbe ji niso tuje

Tina Murn je v tej sezoni okusila tudi grenkobo poškodbe, zaradi katere je izpustila nastop na evropskem ekipnem prvenstvu v Bergnu. "Sredi bazičnega treninga me je začelo močno boleti koleno. Nisem mogla teči in minilo je kar precej časa, da smo našli 'okvaro'. Šlo naj bi za obrabo sklepnega hrustanca. A kot je hitro poškodba prišla, je tudi izginila. Sedaj je vse v najlepšem redu in upam, da bo tako tudi ostalo. Pred nastopom v Bergnu pa sem si lažje poškodovala stegensko mišico, zato sem se odločila, da izpustim nastop na Norveškem ter se pripravim na sredozemske igre."

Jadralka po duši

Hitra Slovenka ima vsaj še eno veliko strast. Imenuje se jadranje. "Rada potujem. Vsako leto si želim na kakšno daljšo pot. Fant ima avtodom, s katerim se večkrat kam odpraviva. Tudi lepote Norveške sem že videla. Jadranje pa je nekaj posebnega, sama pa imam tudi izpit za vožnjo. Posebej oče je zaljubljen v ta šport. Že kot majhna sem večino dopusta preživela na jadrnici. Pred petimi leti je oče kupil svojo jadrnico. Najprej smo prerešetali Hrvaško, nato smo se odpravili na ionske grške otoke. Jadrali smo tudi v Italiji, kjer sem se družini pridružila na delu poti med Sicilijo, Sardinijo in Korziko. Zadnji dve leti pa jadramo v Turčiji," z nasmeškom pripoveduje vsestranska Tina Murn, ki se ne odpove tudi enotedenskemu zimskemu smučanju. "Vem, da ni preveč dobro mešati športov. A sem ugotovila, da je zame bolje, da si uresničim željo, saj potem lažje spet treniram. Smučat grem tudi, če sem sredi zimske sezone."

Doping ostro obsoja

Velika želja šprinterke je, da bi enkrat tekmovala na olimpijskih igrah, kar je njen cilj za London 2012, do koder tudi sežejo njeni športni cilji. Kot pravi, pa si boljših rezultatov nikoli ne bi "kupila" z dopingom. "Tega pa ne maram. Zavedam se sicer, da me lahko vedno prehitijo atletinje, ki goljufajo. A se zato ne počutim prikrajšane. Doping ostro obsojam in trdim, da so kazni še prenizke."

In največja rezerva? "Štart. Tu moram delati še veliko. Moja najboljša lastnost pa je pospešek po štartu. Ne tečem na silo, temveč sproščeno. Tudi vadba poteka manj na moči, kar se mi navsezadnje tudi pozna, saj nisem ravno najmočnejša atletinja."