Italija je vnovič dokazala, da se zna ob nogometu navdušiti tudi nad drugimi športnimi prireditvami, zato organizatorji tekmovanja računajo, da bodo tribune, ko bo nastopalo skupaj več kot 2500 tekmovalcev iz 185 držav, še kako polne. Mednarodna plavalna zveza je v sporočilu za javnost že zapisala, da računa na več kot 400.000 gledalcev na tribunah, četrtina med njimi naj bi prišla iz tujine.

Nazadnje je v Rimu 1994 s prvo zlato kolajno zablestela takrat 16-letna Nemka Franziska van Almsick, izstopala pa je predvsem kitajska ženska reprezentanca, ki je osvojila 12 zlatih odličij, obenem pa so se sprožile govorice o dopingu v kitajski vrsti. Dopinški testi so bili negativni na prvenstvu, a le mesec dni kasneje so na azijskih igrah s prepovedanimi poživili zalotili sedem Kitajk, ki so si pomagale s prepovedanimi sredstvi, na prvenstvu 1998 v Perthu je bilo pozitivnih pet Kitajk.

Najboljši slovenski dosežek v Rimu 1994 je uspel Juretu Bučarju, ki je na 400 m prosto osvojil 14. mesto, ob njem sta takrat nastopala še Igor Majcen in Alenka Kejžar. Tokrat v Rim odhaja 20-članska reprezentanca, ki si je zastavila precej višje cilje. Nazadnje so Slovenci na EP v Melbournu osvojili dva finala, na olimpijskih igrah lani v Pekingu po zaslugi Sare Isaković tudi prvo olimpijsko kolajno.