Kot je v imenu 38 poslank in poslancev, ki so vložili zahtevo za odreditev preiskovalne komisije (vsi poslanci SDS, SLS in SNS ter Franc Pukšič), poudaril Branko Marinič (SDS), je cilj preiskave, ki bo zajemala celotno obdobje gradnje avtocest, ugotoviti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali v postopkih gradnje avtocest in ostale prometne infrastrukture. Sumijo namreč, da so bili postopki politično dogovorjeni, netransparentni in negospodarni ter da sta bila prisotna korupcija in klientelizem. "Obstaja sum, da niso bila spoštovana temeljna načela upravljanja z javnimi financami," je poudaril Marinič.

Janko Veber je v imenu poslanske skupine SD spomnil, da je v celotnem obdobju prejšnje vlade gradnja avtocest brez ustrezne pravne podlage, saj bi bilo treba zaradi spremenjenega načina financiranja sprejeti rebalans resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest. "Ko se bo preiskovalo odgovornost vpletenih, seveda pričakujemo, da bo tudi pojasnjeno, zakaj se je celotno obdobje 2004-2008 gradilo avtoceste v nasprotju s sprejeto resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest," je zatrdil Veber, ki pričakuje, da se bodo v okviru preiskave odprla številna vprašanja, koliko in katere odseke državnih ali tudi lokalnih cest je bilo financiranih na nepravilen način iz nacionalnega programa.

Glede na poplačilo obveznosti iz nacionalnega programa, ki se bo zamaknilo vse do leta 2050, je po Vebrovih besedah smiselno v preiskavo vključiti tudi odločitev prejšnje vlade za spremembo cestninskega sistema, zaradi katerega je gradnja avtocest finančno nevzdržna. Pri spremembi cestninjenja je po njegovih ocenah šlo za ozek strankarski interes pred volitvami, ne pa za javni interes pri izgradnji avtocest in predvsem poplačilo obveznosti pri izgradnji avtocest.

Veber je opozoril na obširnost preiskave, ki bi lahko glede na obseg gradiva in snovi trajala vse tja do leta 2050. Z njim se je strinjal tudi Lojze Posedel (Zares), ki meni, da je obseg preiskave nenormalen in neživljenjski, zato obstaja nevarnost, da se institut parlamentarne preiskave zlorabi v politične namene. "Vsebina te preiskovalne komisije je preobsežna. In vemo, da če je kup gnoja prevelik, se vile hitro zlomijo," je dejal in izrazil dvom, da bo komisija lahko korektno obdelala vsa področja. Poslanska skupina Zares bo sicer po Posedelovih besedah v komisiji sodelovala ter si prizadevala za realen obseg dela.

Kritiki dvomijo, da bo preiskovalna komisija dala pričakovane rezultate

V poslanski skupini DeSUS dvomijo, da bo preiskovalna komisija dala pričakovane rezultate. Kot je poudaril Franc Žnidaršič, bi morali podpisniki zahteve za odreditev parlamentarne preiskave s sumi k organom pregona, da bi se našla še kakšna druga, ne zgolj politična odgovornost. Le tako bi bilo mogoče davkoplačevalcem vrniti vsaj del nezakonito porabljenega denarja, medtem ko bo preiskovalna komisija povzročila le stroške, rezultata pa ne bo. "Gre zgolj za nabiranje političnih točk," je poudaril Žnidaršič in napovedal, da bo poslanska skupina DeSUS kljub tem pomislekom v preiskavi sodelovala.

Kritičen do odreditve preiskave je bil tudi Anton Anderlič (LDS), ki je komisijo, kot je zastavljena, označil za misijo nemogoče. Anderlič se je vprašal, ali je DZ z odreditvijo preiskave sam sebi izrekel nezaupnico, saj je vse od izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest prav DZ potrjeval letne plane gradnje in obnov avtocest ter poročila o izvedenih aktivnostih. DZ po njegovih besedah nikoli ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Če bi bili nameni resni, potem so po Anderličevih besedah na voljo veliko bolj učinkoviti mehanizmi. "Ali ne peljemo instituta preiskave v nek absurd? Ustrezneje bi bilo, da če sumite na nezakonite posle, da to prijavite ustreznim organom," je dejal in dodal, da bi bila smiselna tudi preiskava, zakaj si je prejšnja vlada "zamislila avanturo z vinjetami".

Po ocenah Petra Verliča (SDS) je preiskava pomembna in nujna, da se za nazaj z ugotovitvami in izsledki že vnaprej razkrije morebitne odklone, ki se lahko v prihodnje pojavijo pri velikih gradbenih investicijah v objekte gospodarske javne infrastrukture. "Za 21 točk, ki jih obsega preiskava, bo potrebno veliko napora. Na koncu bomo dobili odgovor na osnovno in preprosto vprašanje: zakaj je vrednost avtocestnega programa s prvotnih 1,8 milijarde evrov narasla na 11,6 milijarde evrov z zakasnitvijo dokončanja," je poudaril Verlič.

Dotaknil se je tudi izsledkov računskega sodišča s področja avtocestne gradnje, ki pa se je po Verličevih besedah osredotočalo le na obdobje od leta 2004 dalje. "Tako se ne moremo znebiti občutka, da je revizija želela zajeti zgolj obdobje vlade drugačnega predznaka. Zato je ključno, da preiskava zajemo celotno obdobje od sprejema avtocestnega nacionalnega programa," je dejal. Dodal je, da je preiskava v javnem interesu, saj so investicijske vrednosti pri posameznih projektih krepko presegle osnovno vrednost.

Srečko Prijatelj (SNS) je opozoril, da je avtocesta danes eno samo veliko gradbišče, zato je treba preveriti tudi kakovost projektov. "Čas je, da komisija reče bobu bob in odpre to umazano področje. S tega področja se je namreč pokradlo največ denarja, gre za največjo svinjarijo v Sloveniji," je poudaril Prijatelj, ki sicer meni, da bo komisija spisala goro papirja, da pa posledic za vpletene akterje ne bo.

Da je treba ugotoviti, ali je prišlo do nepravilnosti in nezakonite oddaje javnih naročil, so prepričani tudi v poslanski skupini SLS. Po besedah Franca Bogoviča je treba pavšalne ocene, da so avtoceste grajene nezakonito, prek komisije ovreči ali potrditi. V SLS, iz katere je od osamosvojitve dalje prihajalo največ prometnih ministrov, po Bogovičevih besedah ne bežijo pred odgovornostjo, prepričani pa so, da so ministri za promet iz vrst SLS ravnali skrbno in skladno z zakonskimi predpisi. Zadeve naj se raziščejo in če je bilo kaj narobe, naj se obtoži ali obsodi, poudarjajo v SLS.