Pljučna embolija
Zelo veliko občanov ne ve, kakšna bolezen je pljučna embolija. Prosim vas, da malo obširneje razložite, kaj je vzrok za pljučno embolijo in kako lahko preventivno ukrepamo. Poznam primer, ko je 27-letno dekle umrlo za to boleznijo, pred tem pa je imelo poškodovano levo koleno. Zanima me, ali je kakšen preventivni ukrep, da to tega ne pride. K. A., Žalec
Embolija pravimo v medicini zamašitvi žile s kakšno trdno, tekočo ali plinasto snovjo. O pljučni emboliji govorimo takrat, ko takšna snov, običajno krvni strdek, zamaši pljučno žilo. To se lahko dogodi v manjši žili ali več žilah ali pa v kakšni večji žili. V prvem primeru govorimo o manjši pljučni emboliji, v drugem pa o masovni. Manjše embolije pogosto niti ne diagnosticiramo, večje pa lahko kaj hitro povzročijo smrt.
Vzrokov za nastanek pljučne embolije je kajpak več. Zelo pogosto se pojavljajo po večjih poškodbah ali operacijah, zato danes po teh paciente spodbujamo, naj čim prej vstanejo, da se prepreči strjevanje krvi v žilah zaradi mirovanja. Pogosto je vzrok embolije tudi tromboza v žilah nog. Prav tako tudi po nekaterih srčnih obolenjih prihaja do embolij. To predvsem pri zvišani strjevalnosti krvi. To preprečujemo z jemanjem zdravil za tekočinjenje krvi (denimo staro znano zdravilo aspirin). Tudi maligna (zločesta) obolenja lahko povzročijo embolijo. Znane so embolije v nosečnosti, redkeje tudi po dlje časa trajajoči kontracepciji. Embolijo lahko povzročijo tudi nekatere druge snovi, denimo maščobe, zrak, amnijska tekočina, maligne celice. Klinična slika embolije je zelo pestra, odvisno je predvsem od velikosti žile, ki je prizadeta. Ta namreč povzroči pljučni infarkt (odmrtje prizadetega dela pljuč), šok ter hudo prizadetost srca in obtoka, ki nato lahko povzroči nenadno smrt. Mnogo manjših embolij pa za živega ne odkrijemo, najde jo šele patolog pri obdukciji.
Večji pljučni infarkt zaznamo z nenadno bolečino v prsnem košu, težjim, plitvim dihanjem, včasih s cianozo (posinjelost kože, predvsem ustnic). Včasih nastopi tudi hemotoe (kri v izpljunku), kašelj. Bolezenska slika je torej podobna pljučnici.
Bolnik z embolijo sodi kajpak v bolnišnico in tudi tukaj pogosto ni mogoče pomagati. Sodobna terapija je antišokovna, poskus vzpostavitve normalnega krvotoka, preprečevanje strjevanja krvi in maksimalna pomoč hudo obremenjenemu srcu.
Ob takšnih ugotovitvah je kajpak še važnejša res vestna in učinkovita preventiva vedno takrat, ko zaradi drugih tromboz ali pa povečani strjevalnosti krvi zdravnik predpiše jemanje zdravil proti strjevanju krvi. Prim. Kurt Kancler, dr. med., specialist