Njegov priimek bi slovenski južni sosedi sicer zapisali Šakić, saj njegova najbližja prednika, oče Marijan in mama Slavica, prihajata iz Hrvaške. Joe sicer nikoli ni živel v domovini svojih staršev, temveč v Burnabyju, britanski koloniji v deželi javorjevega lista, kjer se je tudi začel poditi za ploščkom. Njegov vzornik je bil vedno Wayne Gretzky, kralj strelcev v ligi NHL.

Joe je dokaj hitro, že pri 19 letih, imel čast zaigrati na ledenih ploskvah najmočnejše lige na svetu, saj je podpisal za moštvo iz Quebeca, kjer je deloval vse do upokojitve. Quebec se je leta 1995 preimenoval v Colorado, kjer je Sakic iz tekme v tekmo dokazoval, da je rojen "team leader" (vodja moštva, op. p.). Kar dvanajstkrat je sodeloval na tekmah vseh zvezd, na predzadnjih zimskih olimpijskih igrah leta 2002 v Salt Lake Cityju pa je Kanadi izdatno pomagal do zlate kolajne, prve po natanko 50 sušnih letih. Eden izmed njegovih zadnjih ciljev je bil tudi nastop v Vancouvru, prizorišču prihodnjega festivala športa, toda…

"Odločitev, da položim drsalke v kot, je težja, kot sem si predstavljal. V športu je tako, da mora vsak posameznik pri sebi razčistiti, kdaj je pravi čas za upokojitev," je le dva dneva po štiridesetem jubileju povedal Joe Sakic in dodal, da noč pred novinarsko konferenco zaradi živčnosti ni zatisnil očesa. "Pogrešal bom hokejski svet, to lahko z gotovostjo trdim, toda zdaj obračam novo poglavje v svojem življenju," meni Sakic, ki ga je mama Slavica v mladosti naučila hrvaškega jezika. V zadnjem času je imel precejšnje težave s hrbtom, zato je njegova odločitev o umiku z ledu precej logična: "Poskušal sem na vse načine, a preko nekaterih stvari enostavno ne gre. Soočil sem se z realnostjo. Z velikim veseljem se bom spominjal vsakega trenutka v ligi NHL, pa tudi v kanadski reprezentanci, ki mi je dala ogromno."

Sakic je bil vse od leta 1992 kapetan edinega moštva, za katerega je v ligi NHL nastopil. Na otvoritveni tekmi v Coloradu v prihodnji sezoni bodo upokojili njegovo številko 19, kar bo še eno veliko priznanje za hokejista, ki je v karieri dvakrat osvojil Stanleyjev pokal (1996 in 2001) in trikrat nastopil na olimpijskih igrah. Branilec Colorada Adam Foote je upal, da se Sakic še ne bo upokojil, hkrati pa je priznal, da so ga skrbele njegove poškodbe: "Nisem hotel verjeti, ko je Joe razglasil svoj odhod. Spominjam se, ko smo se z Robom Blakeom pred štirimi leti pogovarjali, kako se odlično ujamemo v moštvu. Takrat smo upali, da bo to trajalo večno, a čas hitro beži."

O prihodnosti Sakic ni veliko govoril. Pred dobrima dvema mesecema so ga v Kanadi obiskali predstavniki zagrebškega Medveščaka, ki bo v prihodnji sezoni doživel krstni nastop v avstrijski ligi EBEL. Predsednik kluba Damir Gojanović je v intervjuju za Dnevnik povedal, da so pri rojaku iskali podporo, zato ni izključeno, da bo hokejski zvezdnik v prihodnje v hrvaški prestolnici pomagal Medveščaku na poti do stare slave. Sploh zaradi tega, ker imajo v Zagrebu velike načrte s kanadskimi Hrvati, ki jih na drugi strani Atlantika vse prej kot primanjkuje.