Vodja raziskave dr. Richard Stephens verjame, da rezultati raziskave razložijo, zakaj imajo kletvice prostor v vseh svetovnih jezikih. Stephens ugiba, da so se kletvice razvile kot način, na katerega se je spodbujala agresivnost in blažila bolečina, našim prednikom pa so omogočile, da so pobegnili ali pa se borili s svojimi sovražniki.
„Menim, da so bile del odziva pri pobegu ali boju. Pri prostovoljcih, ki so preklinjali, smo zabeležili višji srčni utrip, kar bi lahko kazalo na to, da so bili zaradi tega tudi bolj agresivni. Agresivnost pa zmanjšuje občutljivost na bolečino, zato lahko trdimo, da preklinjanje pri blaženju bolečine delno pomaga,“ je razložil Stephens.
Raziskovalci, ki so svojo raziskavo objavili v znanstvenem glasilu NeuroReport, so pri 64 študentih opazovali toleranco do bolečine, ko so jih prosili, da roko porinejo v ledeno mrzlo vodo in poskušajo zdržati čim dlje, ob tem pa so lahko uporabljali kletvice po lastni izbiri. Pri drugem eksperimentu so jih prosili, da stvar ponovijo, vendar brez žaljivk.
Raziskovalci so ugotovili, da so prostovoljci s pomočjo kletvic roko v mrzli vodi lahko držali 40 sekund dlje kot v primeru, ko žaljivih besed niso smeli uporabljati. Ko so jih vprašali, kako močna je bila bolečina, pa jih je večina rekla, da je bila blažja.
Stephens je dejal, da so rezultati raziskave presenetljivi, saj večina psihologov meni, da je preklinjanje del „katastrofizma“, ko se v vsakem človeku zbudi „kraljica drame“.
„Kletvice predstavljajo zelo čustveni del jezika in so univerzalen lingvistični fenomen,“ je še dodal Stephens.
„Ko je moja žena rojevala, je dobila občutek, da mora preklinjati, čeprav se je kasneje opravičila. Babica ji je dejala, da so v porodnih sobah navajeni na takšen način izražanja, zaradi česar sem se zamislil,“ je še razložil.
