Kot pojasnjuje komisija, so prvi prijavi prejeli jeseni 2005 zaradi domnevno sporne prodaje delnic ene od slovenskih družb, neznani prijavitelj pa je isto zadevo komisiji posredoval spomladi 2008. Komisija je leta 2007 prejela tudi prijavi s konkretnimi imeni, ki se nanašata na ravnanje uradnih in odgovornih oseb v javnem oz. zasebnem sektorju in na njihovo dogovarjanje o konsolidaciji družb.

Čeprav načelno mnenje, ki nima pravnih ali materialnih posledic, ne navaja imen družb, pa je iz sklicevanja na postopke Računskega sodišča mogoče sklepati, da gre za zadevo Mercator oz. prodajo Kadovega in Sodovega deleža v Mercatorju Istrabenzu in Pivovarni Laško, ki se je zgodila avgusta 2005.

"Managerji različnih delniških družb so se v prvi polovici leta 2005 dogovorili, da se bosta dve delniški družbi v zasebni lasti uskladili z državo glede obvladovanja določene tretje delniške družbe," navaja komisija in dodaja - podlaga je sodni spis, ki ji je bil predan -, da je bil vstop s pomočjo družb v stoodstotni državni lasti "pozneje dogovorjen pri visokem funkcionarju izvršilne veje oblasti".

"Povezanost predstavnikov izvršilne veje oblasti s predstavniki gospodarstva za izvršitev prodaje delnic tretje delniške družbe, ki je le del dogodkov v postopku pridobivanja vpliva na naslednjo gospodarsko družbo, je razvidna iz prejetega vpliva na naslednjo gospodarsko družbo," ugotavlja komisija. Kot dodaja, je bil "sam postopek odprodaje delnic sicer označen za poslovno skrivnost in temu primerno tudi ustrezno varovan".

Delniški družbi v stoodstotni državni lasti naj bi se po ugotovitvah komisije v interesu dveh zasebnih podjetij najprej kratkoročno likvidnostno zadolžili s soglasjem ministrstva za finance, potem kupili delnice tretje delniške družbe, nato pa vse njene delnice - skupna vrednost posla je bila 180 milijonov evrov - prodali zasebnima podjetjema.

Pri tem je prvi obrok kupnine zapadel v plačilo šele leto dni po podpisu pogodbe, ob tem pa sta podjetji že z dnem podpisa prodajnih pogodb pridobili vse bistvene pravice imetnika delnic, delniški družbi v državni lasti pa pravico do štirih letnih anuitet in plačila obresti na znesek neplačanih prodanih delnic.

Kot navaja protikorupcijska komisija, je vlada še "pred izvedbo dogovorjene operacije" v delniških družbah v lasti države, ki sta imeli delnice tretje delniške družbe, zamenjala upravo in nadzornike, novoimenovani član uprave ene od državnih delniških družb, ki je pozneje vodil prodajo delnic tretje delniške družbe, pa je hkrati opravljal funkcijo člana nadzornega sveta pri enem od kupcev delnic; v nadzorni svet kupcev delnic je bil imenovan visok državni uradnik vlade.

Državni delniški družbi sta kot prodajalki delnic na skupščini tretje delniške družbe takoj po podpisu prodajne pogodbe po predlogu kupcev delnic predlagali nove člane nadzornega sveta, kasneje je prišlo tudi do zamenjave uprave. "To pomeni, da sta kupca delnic uveljavljala pomembne pravice pravice, ki pripadajo imetniku delnic, še preden sta jih plačala," navaja komisija.

Po navedbah protikorupcijske komisije sta po zagotovitvi ustreznega nadzornega sveta in uprave predčasno poplačala obveznost do obeh prodajalcev s pomočjo bančnega kredita in repo pogodb. "Iz pregledane dokumentacije izhaja, da so kot kreditodajalke v tej fazi nastopile tudi banke, v katerih ima Republika Slovenija solastniški delež," navaja Kosova komisija.

"Približno dve leti po nakupu delnic je zasebna delniška družba, ki je plačala kupljene delnice s pomočjo repo pogodbe, del teh delnic prodala in na temelju razlike med prodajno in nakupno ceno zaslužila okoli sto milijonov evrov," piše komisija v načelnem mnenju. Kot dodaja, je država leto kasneje tej družbi še likvidnostno pomagala prek družb v svoji lasti z nakupom pomembnega deleža novoizdanih obveznic, ki jih je izdala družba pod njeno kontrolo v skupni višini približno 30 milijonov evrov.

Tudi Računsko sodišče je v zadevi opravilo pregled pravilnosti in smotrnosti prodaje omenjenih delnic in ugotovilo številne pomanjkljivosti oz. nepravilnosti, med drugim, da prodajalca nista iztržila najvišje možne kupnine.

Komisija kot razlog za navzočnost elementov korupcije ugotavlja, da posel ne bi smel biti dopusten brez posebnih odobritev oz. soglasij, saj sta "državni delniški družbi kot prodajalca dolgoročna financirali nakup svojima kupcema in se za to celo kratkoročno zadolžili".

Izvedena prodaja tudi ni bila knjižena skladno z veljavnimi predpisi, posamezniki v vlogi nadzornikov obeh državnih družb so namerno delali neučinkovito, z opisanim postopkom finančno oškodovana država, okoriščene pa zasebne delniške družbe, še navaja komisija.

Pregled vseh poslovnih dogodkov po mnenju komisije od dneva, ko so se "managerji nekaterih družbe dogovorili, kako si bodo razdelili 'vplivno območje', pri čemer so za dosego svojega cilja uporabili sredstva v lasti Republike Slovenije, pokaže, da imajo te nepravilnosti oz. pomanjkljivosti mnogo večji pomen in težo, če se obravnavajo kot celota in ne kot zbir posameznih, nepovezanih dogodkov".