Po navedbah komisije so "tako prizadeti kandidati kot vodstvo izobraževalne ustanove vedeli, da je ponarejeni izpit priznan kandidatu, ki je sicer javni funkcionar na eni od najpomembnejših oblastnih funkcij v državi".
Prijavo suma korupcije je komisija prejela v marcu letos ter vodstvo izobraževalne ustanove pozvala, da odgovori na navedbe o razlogih za sum korupcije ter posreduje dokumentacijo in podatke, kaj je v tej zvezi ukrenilo. Vodstvo izobraževalne ustanove se je na poziv sicer odzvalo, a vsebinskih odgovorov in dokumentacije ni posredovalo z izgovorom, da niso mogli razbrati, za kateri primer gre, navaja komisija v obrazložitvi načelnega mnenja.
Dodaja, da so svoj poziv dopolnili, vodstvo izobraževalne ustanove pa je nato "le skopo odgovorilo, da kandidat spornega izpita ni opravil in da je z nepravilnostmi seznanjeno". Dokumentacije in pojasnil pa komisiji tudi tokrat ni posredovalo. Komisija je nato v skladu s svojimi pristojnostmi pridobila gradivo, "ki dokazuje, da je bilo vodstvo izobraževalne ustanove od vsega začetka zelo dobro seznanjeno z razlogi za sum ponarejanja izpita".
Komisija je ugotovila, da je izobraževalna ustanova kmalu po objavi rezultatov prejela pismo s protestom proti takšnemu načinu opravljanja izpitov, v katerem je podan tudi natančen opis razlogov za sum ponarejanja. Po prejetju protestnega pisma je vodstvo izobraževalne ustanove nekatera dejanja za ugotavljanje odgovornosti sicer opravilo, vendar je postopek ustavilo, ne da bi o ponarejanju obvestilo pristojne organe. Kandidatu pa je kljub vsemu pustilo odprto možnost, da lahko izpitne obveznosti z ustnim zagovorom dokonča, še navaja komisija.
Komisija poudarja, da bi moralo vodstvo izobraževalne ustanove glede na svoj uradni položaj in pooblastila bi se "moglo in moralo zavedati, da bo z opustitvijo ukrepanja in prijave pristojnim državnim organom kršilo dolžno ravnanje, storilcem ponarejanja omogočilo, da se izognejo postopku za ugotavljanje odgovornosti, kandidatu pa, da izpit kljub vsemu lahko dokonča". V obeh primerih, dodaja komisija, to pomeni "omogočanje neupravičene nematerialne koristi s kršitvijo do dolžnega ravnanja".
Načelno mnenje, ki ga je komisija sprejela 6. julija, bodo danes predstavili na novinarski konferenci, dosegljivo pa je že na spletni strani komisije.
