Žalčani, ki so na svojega sokrajana zelo ponosni, so se Savinu poklonili že lani, ko so obeležili 60-letnico njegove smrti, tokrat, ob praznovanju rojstva, je program še bolj slovesen. O njem so spregovorili na novinarski konferenci, ki so jo pripravili Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Slovenski glasbeno informacijski center, oddelek za muzikologijo FF Univerze v Ljubljani in Muzikološki inštitut ZRC SAZU.

Vodja Savinovih projektov Franci Rizmal je med vrhunci praznovanja omenil ponovno izvedbo Savinove opere Poslednja straža, mednarodni simpozij, ki ga bo kasneje dopolnila publikacija s prispevki, izdali bodo tudi nekatere notne zapise skladateljevih del. Ti so za zdaj dostopni le v Narodni in univerzitetni knjižnici, kamor, tako Rizmal, morebitni izvajalci redko zahajajo. ZKP RTVSLO je ob tej priložnosti izdala CD z restavriranim posnetkom Savinove opere Lepa Vida iz šestdesetih let minulega stoletja.

Režiser krajše opere Poslednja straža Henrik Neubauer je pojasnil, da se je Savin za delo navdihoval pri Aškerčevi baladi. Opera ves čas niha med realnostjo in fantazijskim svetom, ki se nahaja v protagonistovi, Petrovi glavi. Neubauer je še posebej omenil Pavla Oblaka, ki je odgovoren za prepesnitev in posodobitev prevoda, medtem ko je Vitja Avsec partituro priredil za komorni orkester. V operi, ki jo dirigira Rizmal, nastopajo domačini, znani po dolgi tradiciji uprizarjanja opernih del.

Mednarodni simpozij, ki bo 10. julija od 10. ure dalje potekal v Glasbeni šoli Risto Savin v Žalcu, bo združil poznavalce z različnih področij, saj, kot je dejala vodja projekta Suzana Ograjenšek, srečanje ni namenjeno temu, da strokovnjaki govorijo samim sebi. Nastopilo bo 10 poznavalk in poznavalcev Savinovega življenja in dela. Referate bo sklenila okrogla miza z naslovom Savin, slovenski skladatelji in njihovo občinstvo. Vsi, ki se v Žalcu posvečajo Savinovi glasbeni in drugi zapuščini, so namreč ugotovili, da Žalčani o sokrajanu govorijo celo v frizerskem salonu ali za šankom.

Po teoriji bo čas za glasbo, ob 20.30 je napovedana Poslednja straža, še pozneje, ob 22. uri, pa ogled Savinove hiše, ki so jo, kot je dodal župan Žalca Lojze Posedel, pred leti uspešno rešili pred komercialno prodajo, še več, kupili so še gospodarsko poslopje in dvorišče, ki bo namenjeno dodatnim kulturnim programom.

Dokaz, da Žalec zares živi s Savinom, je podala še programska direktorica za kulturo Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, ki je omenila tudi založniški projekt - knjigo Babette, ki obsega dnevniške zapise Savinove matere Barbare Širca. Knjiga med drugim ponudi vpogled v položaj ženske v drugi polovici 19. stoletja, ki ni bil na zavidljivi ravni. Savinova mama, poročena v ugledno obrtniško družino, ni imela veliko besede, niti pri vzgoji otrok, a to je že druga zgodba.