Lepi on

Ko ga zjutraj, zaradi številnih obveznosti zelo zgodaj, budilka neusmiljeno zbudi, se najprej nasmehne svoji podobi v zrcalu, ki je na stropu. In še drugemu zrcalu, ki je na steni. Potem pogleda veliko uokvirjeno fotografijo, na kateri je mlad, prelep in gizdavo opravljen maneken - to je, seveda, ON. Na kratko se še občuduje in brž v kopalnico.

Začne se bržkone najpomembnejše dnevno opravilo. Prhanje in britje, masaža lasišča, preverjanje, če morda - bog ne daj! - ni začel siveti ali so mu začeli lasje celo izpadati in se redčiti; pa masaža lic in kože na vratu, puljenje odvečnih dlačic iz obrvi. Vmes vtiranje krem in losionov, dezodorantov, olj in številnih drugih najnujnejših pomagal za sijočo lepoto. In, hop! na tehtnico, ki, nesramno, vedno pokaže kakšen dekagram preveč; hudega pa ni, nasmeh odobravanja in občudovanja na obrazu ostane.

Zahtevna opravila še zdaleč niso končana! Treba se je obleči. Naj si nadene tangice ali bolj moške bokserice? Katere barve? Kakšno srajco in kakšno kravato k njej? Naj izbere najprej obleko in potem kravato ali obratno? To ni kar tako, premisliti je treba, on ni navaden on, on je ON. Kaj pa čevlji? Ah, koliko dela je, če človek ne more in noče razočarati samega sebe in svojih občudovalcev in dotolči manj lepe, manj elegantne in manj negovane nasprotnike… Zdaj je na vrsti preverjanje celotnega vtisa pred največjim zrcalom. Zadovoljen je, kaj bi ne bil! Le še nastop, pravo hojo, kretnje in nasmeške je treba nekoliko vaditi. Saj je navajen, odlično mu gre; če bi mogel, bi se pohvalno potrepljal po rami.

TAKO, PRIPRAVLJEN JE! Najvažnejša opravila dneva so skorajda opravljena. Kar ga še čaka, bo zlahka opravil, saj se je resnično dobro pripravil, dobro pripravljenemu človeku ni nič pretežko, vladanje je pa itak mačji kašelj!

In pogumno naprej k novim zmagam! Joj! Kaj pa, če manšetni gumbi niso pravi?