Obe junakinji dneva sta v veliki finale stopili z enako popotnico. Na 20 dosedanjih medsebojnih dvobojih je vsaka slavila po desetkrat, kaj hitro pa je postalo jasno, da sta v ženskem finalu zaigrali najboljši teniški igralki na travnati podlagi. Tako Serena kot Venus sta v prvem nizu prikazali zelo visoko raven tenisa, blesteli pa sta predvsem pri začetnem udarcu, kjer niti ena ni oddala začetnega udarca. Še najbližje temu je bila Venus, ki je imela sredi niza dve priložnosti za "break", a se je borbena Serena rešila. Na krilih te rešitve se je prebila v podaljšano igro, kjer je nato udarilo z vso močjo in svoji sestri vzela prvi niz.
S tem se je obetala še napeta in dolga borba za končno zmago, a Venus je v nadaljevanju, morda tudi zaradi rahlo poškodovane leve noge, močno popustila. Predvsem ji je začel nagajati servis, kateri za Sereno ni več predstavljal velikih težav pri vračanju žogice. To ji je omogočilo, da je v drugem nizu odvzela dva servisa in še tretjič v štirih medsebojnih finalih Wimbledona je Serena ugnala svojo sestro. Obe skupaj pa sta tekmicam v zadnjih desetih letih prepustili zmagoslavje le v letih 2004 (Šarapova) in 2006 (Mauresmo).
"Počutim se res izjemo in res sem presrečna," je dejala Serena Williams, ko je v roke prejela veliki zmagovalni krožnik, ki je poimenovan po legendarni teniški igralki Venus Rosewater. "Počutim se prav malo krivo, ker v rokah držim nagrado, ki ima enako ime kot moja sestra. Venus je po naravi velika zmagovalka in verjetno bom potrebovala še nekaj časa, da bom dojela, da sem jo premagala," je bila do svoje sestre pozorna Serena.
Pravega razočaranja pa ni kazala njena sestra Venus Williams: "Tokrat je bila Serena preprosto premočna in na vse je imela pripravljen odgovor. Najboljši tenis na turnirju je odigrala ravno v finalu. Niti nisem preveč razočarana, kar je verjetno tudi razlog, da imam nasmešek na obrazu."