Obstoječa pokojninska zakonodaja omogoča, da ima zavarovanec v primeru izrednega prenehanja zavarovanja pravico do denarnega izplačila premij po preteku desetih let od trenutka vstopa v program dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, ki smo ga v Sloveniji uvedli konec leta 2000. Takšen rok velja le za kolektivno zavarovanje, medtem ko v individualnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za enkratna izplačila ni omejitev.
Ker bi bil množičen izstop zavarovancev iz dodatnega pokojninskega zavarovanja hud udarec za naložbene sklade, se v Pokojninski družbi A zavzemajo za omejitev možnosti izrednega prenehanja zavarovanja z izstopom in dvigom privarčevanih sredstev. Pri tem opozarjajo, da bo imel izstop iz sistema negativne posledice tudi za državo in njeno socialno politiko, ki je vpeljala dodatne stebre v pokojninski sistem zaradi omilitve morebitnih socialnih problemov, do katerih lahko pride po upokojitvi.
Ministrstvo za delo ni tako pesimistično
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve opozarjajo, da bi se zavarovanec z izstopom odpovedal vsem prihodnjim premijam. Čeprav po njihovi oceni ni mogoče pričakovati tako množičnega izstopanja in dvigovanja sredstev z osebnih računov dodatnega pokojninskega zavarovanja, pa se strinjajo z ugotovitvijo, da se bo določeno število zavarovancev vendarle odločilo za izredno prenehanje zavarovanja. Pravijo, da naj bi šlo predvsem za zavarovance, ki so v vmesnem času zamenjali delodajalca in niso mogli prenesti sredstev v nov pokojninski načrt, ker ta pri novem delodajalcu ni bil vzpostavljen, in delavce, ki so v vmesnem času pridobili pravico do starostne pokojnine in ki zaradi neizpolnjevanja časovnega pogoja vključenosti še niso mogli uveljavljati pravice do dodatne starostne pokojnine.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da bi bila popolna omejitev možnosti enkratnega dviga sredstev v nasprotju s prostovoljno naravo zavarovanja, preučujejo pa možnosti odložitve enkratnega izplačila sredstev do pridobitve pravice do dodatne starostne pokojnine. To naj bi veljalo za sredstva, ki jih bodo zavarovanci vplačali po spremembah sistema pokojninskega zavarovanja, ki so v pripravi. Zavarovancem naj bi tudi omogočili vpogled v izračun dohodkov iz naslova obveznega zavarovanja, na podlagi katerega bi se lahko laže odločil, ali se mu resnično izplača dvigniti sredstva.
V Pokojninski družbi A so prepričani, da bi bilo ob modernizaciji pokojninskega sistema treba zagotoviti višje premije, odpraviti omejitve, ki zavirajo uvedbo zavarovanja, in znižati obdavčitev dodatne pokojnine. Sedanja višina davčne olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje znaša 5,844 odstotka bruto plače, kar ob zagotavljanju 2,5-odstotne povprečne letne realne donosnosti vplačanih premij omogoča, da obvezna in dodatna pokojnina skupno dosegata le 60 odstotkov plače. To je precej manj, kot znaša skupna pokojnina v razvitih državah in manj od cilja, po katerem bi znašala vsaj 70 odstotkov plače. V Pokojninski družbi A zato predlagajo povišanje olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje na 7,5 odstotka bruto plače.
Diskriminacijska stopnja obdavčenja
V Pokojninski družbi A se zavzemajo tudi za odpravo omejitve višine davčne olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje (leta 2009 znaša največ 2604,54 evra). Absolutna omejitev po njihovem prepričanju ni stimulativna predvsem za zaposlene z višjimi plačami.
Poleg tega predlagajo, naj se stopnja obdavčevanja dodatnih pokojnin, ki je po njihovi oceni diskriminacijska, izenači z obdavčitvijo obveznih pokojnin. Zakon o dohodnini priznava osebno olajšavo v višini 13,5 odstotka pokojnine le prihodkom iz obveznega pokojninskega zavarovanja, medtem ko so prihodki iz dodatnega pokojninskega zavarovanja obdavčeni enako kot drugi prejemki s 25-odstotno akontacijo dohodnine. V praksi to pomeni, da mora upokojenec s povprečno obvezno pokojnino porabiti eno celotno dodatno pokojnino za plačilo od nje odmerjene dohodnine.
Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da so davčne olajšave "le eden od elementov za spodbujanje vlaganj v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje", ki ga bo ob reformi sistema treba proučiti kot del celote. Na ministrstvu za delo pa so poudarili, da davčne olajšave že v sedanjem sistemu niso popolnoma izkoriščene od zavarovancev. Zato dvomijo, da bi predlagana odprava omejitev pri davčnih olajšavah oziroma njihovo povišanje resnično imelo stimulativni vpliv na povečanje zanimanja za dodatno pokojninsko zavarovanje in na višino vplačanih premij.
