Za izključitev Hondurasa iz OAS je med izrednim zasedanjem v Washingtonu glasovalo 33 od 34 držav članic organizacije. Odločitev izhaja iz ustanovne listine organizacije, ki izključitev države med drugim predvideva v primeru, da je v državi članici prišlo do "neustavne prekinitve demokratičnega reda", diplomatski ukrepi pa so se izkazali za neuspešne. Za tak korak se je OAS nazadnje odločila leta 1962 v primeru Kube.
Po odločitvi 34-članske organizacije je Zelaya, ki je bil prav tako prisoten na zasedanju, ocenil, da njegova država vse od njegovega odhoda živi pod "režimom strahovlade" in izrazil trden namen, da se še danes vrne v Honduras in pomaga pri vzpostavitvi miru. "Vrnil se bom, ker se (v Honduras) mora vrniti mir," je dejal Zelaya. Generalni sekretar OAS Jose Miguel Insulza je izrazil zaskrbljenost glede Zelayeve varnosti, če se bo vrnil v Honduras.
Prevratniki v Hondurasu so sicer v petek že sami izstopili iz OAS, ki je od njih zahteval, da se Zelaya vrne na oblast. Prevratniška vlada namreč trdi, da je bilo strmoglavljenje Zelaye demokratično, saj je vrhovno sodišče presodilo, da je predsednik v prizadevanjih za spremembo honduraške ustave slednjo kršil.
