"Starejši porabijo manj energije za boljši rezultat, bolj premišljeno se lotijo stvari," je dejala dr. Daniela Brečko, udeleženka razprave. Poudarila je, da bomo morali spremeniti miselnost, saj predvsem mladi gledajo na starejše kot na tiste, ki jim "jemljejo" in zasedajo najboljša delovna mesta. Dr. Vlado Dimovski z Ekonomske fakultete, ki je razvil teorije menedžmenta starostnikov, je opozoril na staranje prebivalstva in njegove posledice. "Za delodajalce je to nov izziv, ki zahteva novo paradigmo ravnanja z ljudmi pri delu in ki bo v splošno veljavne koncepte integriral novo vejo menedžmenta - menedžment starostnikov (age managament). Medgeneracijsko sožitje je nujno potrebno. Ni nujno, da so mladi bolj konkurenčni od starejših - imamo veliko zelo vitalnih 60-, 70-letnikov. Treba je razmisliti, kako narediti mešanico starejših in mlajših," je menil dr. Dimovski. Z njim se je strinjal tudi Miran Kalčič iz Zavoda za varstvo pri delu, ki je poudaril, da bi morali združiti znanje, izkušnje, poznavanje procesov, tehnologijo itd. "Obstajajo določeni miti, ki jih je treba razbiti. Namreč, starejši delavci so se pripravljeni prilagoditi novim tehnologijam, vendar jih je treba stimulirati, izobraževati, usposabljati. Če postavimo tezo, da so starejši delavci lahko produktivni, da imajo neko dodano vrednost, se odnos do njih spremeni na bolje," je razložil Kalčič.

Praksa starejših zaposlenih pri "stebričenju"
Dotaknili so se tudi teme pokojninskega zavarovanja oziroma tega, kakšna je praksa starejših zaposlenih pri "stebričenju". Peter Pogačar iz Kapitalske družbe je poudaril, da bodo morali delodajalci prevzeti glavno breme pri uresničevanju razvoja kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri nas. To bo možno takrat, ko bodo delodajalci in zaposleni gledali na pokojninski načrt podjetja kot na del kadrovske strategije podjetja in izpolnjevanja odgovornosti do zaposlenih. Tu je treba poudariti, da zaposleni delodajalcu zaupajo in si želijo, da jim delodajalec svetuje.