To je povzročilo zadrego slovenske delegacije že v Parizu, v Sloveniji pa je skrito pred očmi javnosti prišlo do usklajevanj na najvišji politični ravni.

Zadržke glede Slovenije pa so po naših informacijah za Finci ponovile še ZDA, češ da je slovensko preganjanje korupcije (zadeva Patria) neustrezno. Slovenija se v OECD poskuša vključiti že vrsto let. Gre za elitni klub 30 držav, ki si prizadevajo za vzdržno gospodarsko rast, povečanje zaposlenosti in dvig življenjskega standarda.

V okviru OECD deluje posebna delovna skupina za izvajanje konvencije o boju proti podkupovanju, Slovenijo pa tam zastopa predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos. Omenjena delovna skupina je imela sestanek 17., 18. in 19. junija v Parizu.

Slovenska delegacija, v kateri sta bila poleg Kosa še tožilka Dragica Kotnik in državni sekretar z notranjega ministrstva Goran Klemenčič, se je sestanka udeležila le 18. in 19. junija. Že dan prej pa je bila na sestanku prisotna delegacija Finske. Ker predstavnikov Slovenije ni bilo, so Finci prisotnim delegatom drugih držav razdelili zaupen dokument (nota št. 17), v katerem so nanizali vrsto očitkov o poteku preiskave zadeve Patria v Sloveniji.

Kot je znano, so Finci preiskavo Patrie pričeli že v letu 2007, slovenski organi, ki so "založili" Interpolove depeše o sumljivih denarnih transakcijah, pa so preiskavo začeli šele maja 2008, po tistem, ko so na Finskem izpeljali že prve aretacije in hišne preiskave. Prve hišne preiskave so se v Sloveniji zgodile šele konec marca letos.

In prav to so Finci obelodanili v dokumentu prejšnjo sredo v Parizu. Najhujši očitki so naslednji:

Slovenija je potrebovala kar osem mesecev za izvedbo prvih hišnih preiskav, v Avstriji pa so jih izvedli v nekaj dneh.

Zaupne informacije iz preiskave že ves čas odtekajo do osumljencev v Sloveniji.

Sodelovanje z Avstrijci poteka precej bolje.

Generalna državna tožilka je imela odnose z osumljenci v zadevi Patria.

Ko je torej slovenska delegacija v četrtek, 18. junija, prišla v Pariz, jo je čakal hladen tuš v obliki finskega dokumenta. Na obtožbe so takoj odgovorili z noto št. 19, v kateri so navedbe o vpletenosti Brezigarjeve označili za "deplasirane" in dodali, da so tudi ostale obtožbe "neosnovane". Vendar takrat Fincev ni bilo več v Parizu.

Brezigarjeva s političnim vrhom

Ob vrnitvi v Slovenijo je tožilka Kotnikova o dogajanju takoj obvestila Brezigarjevo, ta pa je poslala ostro pismo premierju Pahorju rekoč, da bo zaščitila svojo integriteto in integriteto tožilstva. Zaradi tega so se v sredo, 24. junija, popoldan sestali Pahor, minister za razvoj Mitja Gaspari, minister za pravosodje Aleš Zalar in Goran Klemenčič. Pahor je z Brezigarjevo govoril po telefonu, Zalar pa se je z njo sestal minulo nedeljo. Brezigarjeva je po telefonu govorila tudi z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem, saj bo zunanje ministrstvo finski pravosodni ministrici poslalo protestno pismo Brezigarjeve. Ta četrtek se bo Brezigarjeva v Ljubljani na večerji dobila tudi z vodjo pravne službe pri OECD Nicolom Bonuccijem. Generalna državna tožilka nam je včeraj sporočila, da je v pismu finski pravosodni ministrici odločno protestirala zoper lažne navedbe v noti in zahtevala pojasnilo.

Draga Kosa smo včeraj vprašali, zakaj ni slovenska delegacija v Pariz prišla že 17. junija, ko bi se lahko soočila s Finci. Odgovoril je, da je bila ta točka dnevnega reda napovedana za 18. in 19. junij, za 17. pa sta bila tako on kot Klemenčič že zasedena, in sicer eden v Beogradu in drugi v Ženevi. "Moj interes je zadeve umiriti, ker je bilo takšnih in še hujših zadev v okviru te delovne skupine že veliko, pa potem nihče v državah, ki so bile udeležene, ni zganjal posebnega cirkusa," nam je povedal Kos.

Kriv Kos ali Brezigarjeva?

V zakulisju se zdaj bije boj za interpretacijo, kdo je kriv za finsko blokado Slovenije v OECD - Kos, ker v Pariz ni prišel že 17. junija, ali Brezigarjeva zaradi dosedanje (ne)učinkovite preiskave Patrie v Sloveniji, oziroma, da je za vse skupaj kriv osebni spor med generalno tožilko in šefom protikorupcijske komisije. Spet tretji pa razmišljajo, da želi politični vrh s kazanjem bodisi na Kosa ali na Brezigarjevo in na njun spor zadevo zminimalizirati in prikriti prave probleme, ki so pripeljali do finskega protesta.

V prihodnjih tednih mora Slovenije pripraviti odgovore na podrobna vprašanja, ki jih je generalni sekretariat OECD prejšnji teden poslal v Ljubljano. Delovna skupina OECD pa bo o zadevi spet razpravljala oktobra.