Zakaj vozniki odsluženih ali karamboliranih avtomobilov ne pripeljejo na za to primerna mesta, ni jasno. Orač pojasnjuje, da redarji ne vodijo evidence o stanju zapuščenih vozil, temveč ugotavljajo okoliščine: ali je vozilo na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ali ima registrske tablice ali ne in ali kdo skrbi zanj. V mestnem redarstvu zaznavajo "izredno veliko problematiko na tem področju", je še povedal vodja redarjev. Dodal je, da glede na kadrovske zmožnosti ob rednem delu in v sklopu akcijskega dela odstranjevanje zapuščenih avtomobilov opravijo dva- do trikrat na teden.
Naraščajoči trend zapuščenih vozil pa je nekoliko nenavaden, saj je s 1. januarjem 2008 država sprejela zakonodajo, ki določa, da je razgradnja odsluženih avtomobilov za njihove lastnike brezplačna. Vse stroške razgradnje namreč pokrije država. Voznik mora avto le pripeljati na prevzemno mesto.
Mestni redarji, ko ugotovijo, da je neko vozilo zapuščeno in na javni površini (če je vozilo na zasebni površini, ne morejo ukrepati), nanj namestijo odredbo, naj lastnik vozilo odstrani v treh dneh od namestitve odredbe. Če lastnik tega ne upošteva, se vozilo odstrani na njegove stroške, poleg tega pa ga kaznujejo z globo 250 evrov. Ta vozila se prepelje na deponijo, kjer zopet na lastnikove stroške stoji tri mesece.
Orač pravi, da so v letošnjem letu od 441 evidentiranih odstranili že 118 zapuščenih vozil. Sodeč po seznamu zapuščenih vozil, je bilo letos največ vozil odstranjenih iz Gašperšičeve ulice in Glinškove ploščadi, in sicer po štiri v zadnjih šestih mesecih. Po trije avtomobili pa so bili odstranjeni iz Bratovševe ploščadi, Selanove, Prušnikove, Plešičeve, Škerjančeve in Majorja Lavriča ulice.