Nakupni pritisk po izjemni rasti je v minulih mesecih nekoliko popustil, predvsem zaradi vse bolj mešanih pogledov strokovnjakov na prihodnje gospodarsko dogajanje, povečanega strahu pred inflacijo, rekordno zadolženostjo držav in tudi zaradi unovčevanja dobičkov. Makroekonomske objave ameriške brezposelnosti, ki se je maja povečala na 9,4 odstotkov, nekoliko slabša objava industrijskih naročil in 1,1-odstotni padec majske industrijske proizvodnje so med vlagatelje vrnili nekaj previdnosti. Vseeno ni bilo razloga za večji preplah. Objave rasti števila gradbenih dovoljenj in novogradenj, rasti končne prodaje ter četrtkovega izjemnega popravka indeksa prihodnjega poslovnega dogajanja še naprej ohranjajo upanje, da se recesija v ZDA resnično bliža koncu. Verjetnost prihajajočega okrevanja posledično še naprej dviguje ceno sodčka nafte, ki je že dosegla 70 dolarjev. Cena sodčka nafte se je od februarskega dna že več kot podvojila, podoben porast pa so vlagatelji zaznali tudi pri surovinskih podjetjih, ki so v zadnjih dneh beležila manjše popravke vrednosti.
Ameriški finančni sistem postaja vse bolj samostojen. Reševanje bančnega sistema po majski objavi ameriških stres testov drsi v ozadje, v ospredje pa prihajajo teme povezane z ukrepi vlade po koncu recesije in vzpostavitve večje regulative za vso finančno industrijo. Stabilizacija in postopno umirjanje finančnega sistema zmanjšujeta volatilnost trgov ter povečujeta naklonjenost vlagateljev do rizičnih naložb. Omenjeno se odraža tudi na ameriškem obvezniškem trgu. Nedavne spremembe donosnosti ameriških državnih obveznic, ki so še minule mesece nudile donosnost blizu nič procentov, postajajo za vlagatelje v času borznih rasti vse večje breme. Povečana prodajna aktivnost na obvezniškem trgu tako v vse večjem obsegu sprošča denar za potencialne naložbe v delniške trge.
Na ohranjanje borznega zaupanja poleg izboljšanja gospodarskih kazalnikov vplivajo nedavne namere nekaterih finančnih institucij, ki so 9. junija tudi uradno pridobile dovoljenje ameriškega finančnega ministrstva za povračilo 68 milijard dolarjev finančnih spodbud iz naslova programa povečanja kapitalske ustreznosti (Capital Purchase Program). Med najbolj znanimi so po zdaj znanih podatkih poplačila izvedle JP Morgan Chase, Goldman Sachs in Morgan Stanley. Citigroup, Bank of America in Wells Fargo kljub manjšemu izboljšanju likvidnostnih razmer ostajajo brez možnosti predčasnega povračila finančnih spodbud. Do nadaljnjega tako ostajajo pod drobnogledom ameriške administracije. Bojazen o prezgodnjem povračilu sredstev in ponovni destabilizaciji trga, bo glavne akterje finančne krize verjetno še precej časa zavezovala k najstrožjemu državnemu nadzoru.