Druga večja novost pa je, da bodo od leta 2010 evropska prvenstva na vsaki dve leti, se pravi tudi v olimpijskem letu. Pri evropskih spremembah iz prve roke sodeluje Janez Aljančič, ki je v Mednarodni evropski zvezi (EAA) prisoten že 14 let (ima nov mandat do 2011). Aljančič je član upravnega odbora, pred tem pa je bil član komisije za kros (štiri leta), osem let pa predsednik komisije za razvoj in član predsedstva EAA.
Evropsko ekipno prvenstvo je pred vrati. Slovenija bo 20. in 21. junija nastopila v Bergnu v prvi ligi, kjer bo 12 reprezentanc. Lani je zgodovinsko uvrstitev v superligo zgrešila le za minimalnih 12 točk. Torej se bo borila za mesta od 13 do 24 (v superligi in prvi ligi je po 12 reprezentanc, v drugi ligi 8, v tretji pa 14). "Zadnji majski upravni odbor EAA je bil izjemno konstruktiven, saj smo sprejeli nekatere revolucionarne spremembe v smislu racionalnosti in zanimivosti atletskih tekmovanj," je uvodoma pojasnil Janez Aljančič, z 72 leti najstarejši član EAA, potem ko je "preživel" tudi zadnje volitve, na katerih so zaupnico v novem mandatu dobili le štirje stari člani.
"Glavne novosti so, da bo vsak atlet z napačnim štartom takoj diskvalificiran (doslej je bil en napačen štart za vse dopusten - op. p.). V tekih na 3000 m, 3000 zapreke in 5000 m se bo teklo po sistemu izpadanja. Po tretjem, četrtem in petem krogu na 3000 m, oziroma tretjem, petem in sedmem na 5000 m bodo med tekom izpadli najpočasnejši atleti. S tem želimo pridobiti na hitrosti tekov. Sistem točkovanja bo takšen, da zmagovalec prejme dvanajst točk, drugi enajst, dvanajsti pa eno," je pojasnjeval Aljančič in nadaljeval: "Velike spremembe so bile sprejete tudi pri skoku v daljino in troskoku. V Bergnu, kjer bo denimo tekmovala Slovenija, bo po drugi seriji izmed dvanajstih skakalcev odpadlo kar šest najkrajših atletov. Po tretjem skoku dodatna dva, le najboljši štirje pa bodo imeli še zadnjo, četrto serijo. V skoku v višino bo atlet zaključil tekmovanje po četrtem neuspešnem poskusu, ki se bodo seštevali od prvega skoka naprej. Ostaja pa staro pravilo, da atlet izpade v vsakem primeru, če trikrat ne preskoči določene višine. S temi velikimi spremembami želimo izboljšati kvaliteto evropskega prvenstva, skrajšati tekmovanje, kar zahteva predvsem Evropsko radiotelevizijsko združenje, ter povečati angažiranost atletov od samega začetka ter onemogočiti špekulativne štartne pobege."
Najboljši evropski atleti so imeli doslej v olimpijskem letu le eno veliko, največje tekmovanje, odslej bodo imeli dva. Zakaj? "EAA je doslej funkcionirala predvsem tako, da je v času evropskega prvenstva zaslužila nekaj denarja, potem pa je tri leta životarila. Izkazalo se je, da so evropska prvenstva v atletiki v Evropi po gledanosti takoj za olimpijskimi igrami. Torej pred svetovnim prvenstvom. To pa iz preprostega razloga, ker imajo na evropskih prvenstvih evropski atleti več možnosti za dober rezultat kot na svetovnih. To so argumenti, da smo se odločili, da prvenstva organiziramo vsaki dve leti," je pojasnil Aljančič in pristavil, da denarnih nagrad na prvenstvih stare celine še naprej ne bo. "Zakaj? Ker je po našem mnenju to nesmiselno. Atletom dajemo možnost slave, ki jo lahko tržijo brez naših nagrad. Res je sicer, da na svetovnih prvenstvih obstajajo denarne nagrade, a je vprašanje, do kdaj še bodo."
Po besedah Aljančiča je kandidatov za organizacijo evropskega prvenstva v atletiki "malo morje". Pa bi imela za kaj takšnega možnost tudi Slovenija? "Mislim, da ne. Ta čas odpademo že zato, ker nimamo ustreznega štadiona. Tudi če bi ga imeli, pa ne moremo zagotoviti, da se bo zbralo po vsaj 40.000 gledalcev, kar je praksa v nekaterih drugih državah, ki so tržno precej zanimivejše. Slovenija ima kvečjemu možnost, da še kdaj organizira mladinsko evropsko prvenstvo, prvenstva do 23 let ali v krosu," odgovarja nekdanji predsednik Atletske zveze Slovenije.
Med večje spremembe EAA na majskem zasedanju kaže še omeniti, da bodo mitingi in atleti ovrednoteni. To pomeni, da povprečen atlet ne bo mogel tekmovati na najvišjem rangu tekmovanj. Mitingi pa bodo ovrednoteni po naslednjem piramidnem redu: diamantni, premium, liga izzivov, kontinentalna liga in nacionalni nivoji.
