Ali bo Slovenija še vztrajala s Petričevo kandidaturo, nam včeraj na MZZ niso znali povedati. Najprej bo opravljena analiza glasovanja, potem bo sprejeta odločitev, je pojasnil tiskovni predstavnik MZZ Uroš Makhovec.
Pričakuje se umik kandidatur
Na tako imenovanem "slamnatem glasovanju" v Svetu guvernerjev IAEA je 35-članski organ največ glasov natančneje 20 namenil japonskemu kandidatu Jukiju Amanu, na drugo mesto se je z 11 glasovi držav članic osrednjega organa odločanja organizacije uvrstil južnoafriški kandidat Abdul Samad Minty, zadnje preostale štiri glasove pa si je uspel zagotoviti Španec Luis Echávarri. Petrič in belgijski kandidat Jean-Pol Poncelet sta ostala praznih rok. Brez enega samega prejetega glasu sta tako izgubila bilko upanja, da bi lahko še legitimno vztrajala v tekmi.
Alžirija se je kot predsedujoča Svetu guvernerjev za izvedbo "slamnatega glasovanja" (straw poll) odločila zaradi poplave kandidatov za najvišjo funkcijo v agenciji. Namen takšnega neformalnega in tajnega glasovanja je potipati članice Sveta guvernerjev, katerega od kandidatov načeloma podpirajo. Ta postopek naj bi služil tudi kot vodilo kandidatom o njihovih možnostih za uspeh. Čeprav nikjer ni formalno določeno, da se morajo kandidati z najmanj prejetimi glasovi sami umakniti iz tekme, se takšen korak vendarle po tihem pričakuje.
Najresnejši dvojec za formalno glasovanje o novem generalnem direktorju IAEA (potekalo bo 2. julija) sta torej postala "stara znanca" Amano in Minty. Oba sta se za dvetretjinsko podporo Sveta guvernerjev neuspešno spopadla že letošnjega marca. Ohrabljen z včerajšnjimi štirimi glasovi podpore bi se za nadaljevanje s kandidaturo utegnil odločiti še Luis Echávarri. Generalni direktor Agencije za jedrsko energijo pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je lep čas veljal kot morebiten kompromisni kandidat, ki bi bil zmožen preseči delitve med Zahodom in Vzhodom v Svetu guvernerjev. Toda v zadnjih dveh tednih so se iz diplomatskih krogov IAEA pojavili številni namigi, da nobeden od peterice kandidatov ni posebno prepričal oziroma izstopal pri svoji predstavitvi. Echavarrijeve možnosti za uspeh so naglo kopnele.
Se IAEA obeta popolna paraliza?
Ker je tudi formalni del izbire šefa IAEA tajen, je precej težko na splošno oceniti, kateri argumenti prevladajo pri posamezni državi za podporo posamezniku. Pogosto, če ne morda celo največkrat, gre za kravje kupčije vračanja uslug med državami, seveda pa ob strokovni podkovanosti kandidatov veliko vlogo igrajo tudi interesi posamezne članice Sveta guvernerjev. "Te volitve so zgledale kot avkcija. Med nekaterimi bogatimi državami obstaja stremljenje na čelo agencije nastaviti marioneto, s katero bi lahko vodile delo ustanove. Če bo neodvisnost izgubila IAEA, bodo izgubili vsi," je za tiskovno agencijo Reuters dejal neimenovan visok diplomatski vir. Njegov namig je ciljal na Jukija Amana, ki uživa močno podporo ZDA.
Če pozorno pregledamo izid včerajšnjega glasovanja in ga primerjamo z marčevskimi rezultati, vidimo, da se razmerje moči med Amanom in Mintiyem niso bistveno spremenilo. Amano je dobil tri glasove manj kot v finišu marčevskega kroga, Mintiy pa zgolj enega manj. Vsi štirje glasovi, ki sta jih tokrat utrpela glavna favorita, so se preselili k Echávarriju. Večina držav je tako obdržala svoj volilni vzorec. Povsem razvidno je, da delitev med Zahodom in Vzhodom ni bila presežena. Zahodne industrijske države v Japoncu Amanu vidijo najboljšega kandidata, ki bi lahko zasledoval njihove interese po ostrem režimu neširjenja jedrskega orožja. Revnejše države Vzhoda pa Mintiya dojemajo kot tistega kandidata, ki bi utegnil na čelu IAEA zagovarjati njihovo željo za dostopno jedrsko energijo in tehnologijo vsem zainteresiranim nacijam.
Nelagodje nad včerajšnjim rezultatom se je širilo tudi po hodnikih IAEA. Visoki neimenovani diplomat agencije je za Reuters obstoječo blokovsko delitev v Svetu guvernerjev označil za zaskrbljujočo. "Pomenila bi lahko popolno paralizo IAEA in to v času povečanih varnostnih groženj na področju širjenja jedrskega orožja."
