Sestri, ki prihajata iz Pleše pri Hinjah iz okolice Žužemberka, sta se ob koncu minulega leta odločili, da jima je dovolj igranja dvoranske odbojke in se posvetili le tekmovanju na mivki. Pred tem sta bili članici novomeškega kluba. "Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bova opustili odbojko v dvorani. Letos so bili dogodki v dvoranski odbojki takšni, da je bil čas najbolj primeren za presedlanje na odbojko na mivki," je odločitev pojasnila starejša sestra, 21-letna Erika Fabjan. Minuli teden sta že nastopili na prvem turnirju evropske serije na Dunaju, kjer sta izpadli v zadnjem krogu kvalifikacij. Pravita, da jima do najboljših ne manjka veliko. "Glede na dosežke v evropski in svetovni ligi lahko rečem, da sva zelo blizu najboljšim 16 parom, ki igrajo na glavnem turnirju. Noben slovenski par doslej ni igral veliko v tujini, zato je najina prva naloga, da zbereva dovolj točk za nastop na glavnem turnirju," je dodala Erika, sicer študentka mednarodnih odnosov. "Ker se ne da uskladiti športa in vaj na fakulteti, se bom prepisala na pravo, kjer teh težav ne bo. Imam status športnice, a to nekateri profesorji upoštevajo, drugi pa ne," je dejala, medtem ko se z enakimi problemi ukvarja 20-letna Simona Fabjan, ki študira biokemijo: "Verjetno se bom primorana prepisati na ekonomijo, čeprav me študij biokemije zelo veseli."

Sestri sta odbojko na mivki vzeli resno. Za njima je nekaj mescev priprav. Vadili sta na Danskem, kjer sta trenirali s tamkajšnjo reprezentanco, v Turčiji in Italiji, od koder prihaja njun trener. V Sloveniji pogojev za trening nimata najboljših, saj dvorane za ta šport ni, zato sta v Ljubljani začeli trenirati šele na začetku junija. "Odbojka na mivki je težja kot v dvorani. Kondicijsko moraš biti bolje pripravljen. Pogoji za igro so težji. Ker je mivka mehka, je težje igrati, odvisni smo tudi od vremenskih pogojev, največkrat je ovira veter. Obvladati moraš sprejem, podajo, napad, igro v obrambi… Igralci v dvoranski odbojki so specializirani za določeno prvino, na mivki pa moraš obvladati vse. V dvorani te lahko zamenja igralka, če imaš slab dan, na mivki pa sva vedno le dve," je pojasnila Simona, ki starejši sestri v šali priznava, da ima vlogo "liderke", slednja pa dodaja: "Če igraš skupaj v paru s sestro, je lažje, kot če je tvoja partnerka v ekipi kakšna druga igralka. Upaš si več povedati, se tudi skregati, če je potrebno."

Sestri, ki prihajata iz športne družine, oče in mama sta navdušena rekreativca, nameravata vrhunec doseči šele čez nekaj let. Nič ne bi imeli proti, če bi se to zgodilo leta 2012 na olimpijskih igrah v Londonu. "Vse moči bova vložili v kvalifikacije za olimpijske igre. Če nama uspe preboj na olimpijske igre, ni nemogoče osvojiti niti kolajne. Med ekipami, ki se uvrstijo na olimpijske igre, je kakovostna razlika zelo majhna. Odločata dnevna forma in psihična stabilnost," je razložila Erika Fabjan, ki se skupaj s sestro zgleduje po igri najboljšega para na svetu, Brazilk Juliane in Larise. "Po načinu igre in postavi sva jima podobni," sta sestri dejali v en glas in priznali, da se ne bi branili, če bi jima bili nekoč tudi po rezultatih.