Svetovni izdatki za oboroževanje so lani znašali 1,464 bilijona dolarjev, kar je 45 odstotkov več kot pred desetletjem in predstavlja 2,4 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda oz. 217 dolarjev na prebivalca Zemlje. V primerjavi z letom 2007 se je številka realno povečala za štiri odstotke, piše v poročilu.
"Uveljavitev zamisli o 'vojni proti terorizmu' je več držav spodbudila, da na svoje težave gledajo z vojaške perspektive in jo izrabljajo kot opravičilo za visoko vojaško porabo," meni glavni avtor poročila Sam Perlo-Freeman. "Hkrati sta vojni v Iraku in Afganistanu samo ZDA stali dodatne 903 milijarde dolarjev," dodaja.
ZDA imajo po pričakovanjih daleč največje vojaške izdatke in predstavljajo skoraj 42 odstotkov celotne porabe v letu 2008. To je več kot 14 ostalih največjih porabnic skupaj, ugotavlja Sipri. Od leta 1999 se je ameriški obrambni proračun povečal za 67 odstotkov na 607 milijard dolarjev.
Kitajska, ki je v zadnjem desetletju tako kot Rusija skoraj potrojila svoje vojaške izdatke, se je v letu 2008 prvič uvrstila na drugo mesto po vojaških izdatkih. Sipri ocenjuje kitajske izdatke na 84,9 milijarde dolarjev, kar je šest odstotkov svetovne porabe.
Kitajska je s tem prihitela Francijo in Veliko Britanijo, ki porabita po 4,5 odstotka svetovne porabe. Kitajski vojaški izdatki se povečujejo vzporedno z njeno gospodarsko rastjo, poudarja Sipri.
Rusija je podobno kot Kitajska izkoristila gospodarski razcvet v letih pred svetovno krizo v želji po povrnitvi nekdanjega statusa velesile. Po padcu v obdobju po koncu hladne vojne se je lani vrnila na peto mesto, piše v poročilu.
V Južni Ameriki se je vojaška poraba povečala za 50 odstotkov, pri čemer vodita Brazilija v prizadevanjih po pridobitvi statusa regionalne sile in Kolumbija, kjer je povečana poraba povezana z notranjim konfliktom.
Med 15 največjimi porabniki sta svojo porabo od leta 1999 zmanjšali le Nemčija in Japonska, in sicer za 11 oz. 1,7 odstotka, je pisalo v poročilu Sipri.
