Prejšnji teden smo nekdanjo šampionko spremljali na treningu na štadionu Kladivarja v Celju, kjer se poleg Velenja pripravlja na vrnitev na atletske steze. V deževnem dopoldnevu je v dvorani naredila iztek ter vaje za moč, ves čas pa ji je družbo delal zaročenec Andrej Batagelj, ki je v tej sezoni iz novogoriškega atletskega kluba, ki tone vse nižje, prestopil v Kladivar, zamenjal pa je tudi trenerja. V troskoku sedaj sodeluje s Hrvojem Fižoletom.

"Večinoma trenirava v Celju. V Velenje se praviloma odpravljam le ob ponedeljkih in sobotah, ko vadim distance, družbo pa mi delajo mladi velenjski atleti," je med lažjim treningom razlagala Jolanda Čeplak, Andrej Batagelj pa jo je dopolnil: "Tu v Celju je boljša oprema za fitnes, ki je pri treningu zelo pomembna."

Kalorična malica

Malica v znanem celjskem hotelu je bila kalorična, kakršna je bila praviloma vedno na krožniku Jolande Čeplak. Svinjski pečenki s praženim krompirjem se ni mogla upreti. "Od nekdaj sem oboževala pečenko. Andrej vedno naroči lahki krožnik, saj je precej bolj discipliniran pri hrani. Sicer pa si praviloma večkrat pripraviva kosilo doma," je razlagala svetlolaska. Med sproščenim pogovorom sta bodoča zakonca povedala, da Jolanda resnično ni vedela, da jo bo Andrej v oddaji As ti tud not padu?! zaprosil za roko. "Slišala sem, da je Lado klical Andreja, a nisem imela pojma, kaj se menita. Vedela sem, da mi bodo pripravili presenečenje, a kaj takšnega pa ne," je pojasnila. "Poroka bo. Verjetno kmalu. O datumu bova razmišljala po koncu sezone," pa je dopolnil močnejši spol.

Po malici je bil čas za pogovor o manj sproščenih temah. Dopinška saga, ki se je vlekla kar devet mesecev, je pri Jolandi Čeplak pustila posledice. Težkih časov se ne spominja najraje, a se zaveda, da jih ne more zbrisati iz spomina. Dejstvo pa je, da ima Jolanda Čeplak na sebi novo preobleko. Kakorkoli se bo iztekla vrnitev na atletske steze, pravi, da bo zmagovalka. Nekoč je bila v življenju zanjo le atletika in nič drugega. Danes je drugače.

Januar 2008 je bil mejnik, ko se je Jolanda Čeplak odločila, da se vrne na atletske steze. "Bil je zaključek starega, najtežjega leta mojega življenja. Tedaj sem imela precej telefonskih klicev, ko so me novinarji spraševali, kdaj bom uradno oznanila konec kariere. Rekla sem si, da se na takšen način že ne bom poslovila od atletskih stez. Da bom sedela v dnevni sobi in nekomu oznanila, da je konec. In tako sem se odločila, da bom po polletnem premoru spet poskusila. Bila je olimpijska sezona, ki je v meni sprožila veliko lepih spominov. Vsak dan sem hodila na štadion, precej pa me je preganjal tudi trener Tomo Popetrov. Že lani poleti mi je šlo solidno. Potem sem si rekla, da bom oktobra začela trenirati na polno. Pozimi sem vadila zelo, zelo veliko. Deset dni sem bila celo preutrujena, saj nisem spuščala intenzitete treningov. V preteklih letih sem pozimi tekmovala, zato je bilo lažje."

Ne, ne, 2:10 pa že ne

Velenjčanka pravi, da ji je sedaj precej lažje kot nekoč. "Na hrbtu ne nosim več težkega pritiska. Pred leti sem morala biti na vsakem mitingu na 800 m pripravljena vsaj za tek pod dvema minutama. Če mi to ni uspelo, je bila katastrofa. Sedaj je drugače. Vsak trening naredim zase in z veseljem. Zato mi je lažje. A še vedno večkrat težko in trpeče. Toda najpomembnejše je, da uživam."

Pravi, da jo pri vrnitvi najbolj privlači tekmovalni adrenalin. Čakanje na štartni strel. "Moj osnovni cilj je, da grem na štart in odtečem svojo disciplino. Z rezultatom se ne obremenjujem, saj si nisem dala nobenih časovnih ciljev. Dejstvo pa je, da ko bom šla prvič na štart, bom dobro vedela, kako sem pripravljena. Sem že toliko let v atletiki, da dobro vem, kaj lahko pričakujem na posamezni tekmi. Dnevno počutje sicer lahko vpliva za sekundo ali dve, to pa je vse. Seveda imam tremo. Pravo šele pričakujem teden dni pred prvo tekmo." Torej se lahko zgodi, da Jolanda Čeplak na 800 m teče 2:10? "Ne, ne, to pa zanesljivo ne. To mejo sem prebila že pred dvema tednoma, ko sem na 1000 m tekla 2:43."

Za naraščaj bo še čas

"Če kaj obžalujem za nazaj? Le to, da se je postopek vlekel toliko časa. Devet mesecev je res dolga doba in bilo je zelo mučno," pravi svetovna dvoranska rekorderka na 800 m. Na vprašanje, če je razmišljala, da bi si v tem času povečala družino, pa je odgovorila: "Seveda sva razmišljala tudi o tem. A vse skupaj bi bilo preveč na hitro. Bila sem pod velikih stresom. Zato sva se z Andrejem odločila, da raje počakava. Prepričana sva, da sva se odločila pravilno. Imava še čas. Je pa res, da bi bile mame vesele. Še posebej Andrejeva."

Dolgoročnih planov Jolanda nima. Pravi, da bo veliko odvisno od te sezone. Zato je osredotočena predvsem na prve štarte, pa čeprav še ne ve, kje bo nastopila. 28. julija bo v Mariboru miting mednarodne atletske lige, konec julija pa je še nekaj mitingov po Evropi. Zanesljivo bo nastopila na državnem prvenstvu v Mariboru (1. in 2. avgusta), ko bo tekla na 800 in 1500 m ter v štafeti 4 x 400 m. Že sredi avgusta pa bo v Berlinu svetovno prvenstvo. "Motivacija je velika, čeprav nimam ciljev, da bi kdaj na velikih tekmovanjih osvajala kolajne. Seveda to ne pomeni, da ne bi izrabila priložnosti, če bi se mi le ponudila. Z obema nogama, v zadnjih stotih metrih pa tudi rokama. Z Berlinom pa se ne obremenjujem. Ta čas še ne morem reči, ali bi sploh šla, če bi izpolnila normo. Dejstvo pa je, da je to velika tekma, ne povprečni miting, zato se na takšnih prvenstvih tekmuje najbolje pripravljen. Sama bom imela do Berlina dve, tri tekme, kar je nedvomno premalo. Če bom v teh nastopih pridobila toliko samozavesti, da bom stopila med najboljšo konkurenco na svetu, bom, sicer ne. Bomo videli, kaj bo prinesel čas."

Olimpijski bron bi bil lahko zlat

"Ne, 1500 metrov še zdaleč nisem odpisala. Bom videla, kako se bodo razvijali treningi. Misli so trenutno že nekoliko bolj usmerjene na dva kroga, a to še ne pomeni, da se ne bom preizkusila na daljši razdalji. Če sem z leti izgubila kaj hitrosti in pridobila na vzdržljivosti? Mislim, da ne. Časi kažejo, da sem kar hitra. Nekoliko več poudarka pri treningu pa dajem moči. Če imam dovolj hitrostne vzdržljivosti, da tečem 800 m v enakomernem ritmu, bodo pokazale tekme. Dejstvo pa je, da sem vsak teden hitrejša. In to me najbolj veseli."

Ena najboljših slovenskih športnic se večkrat spomni na lepe trenutke športne poti. "Pred kratkim sem si na youtubu (priljubljena spletna stran za izmenjavo video posnetkov - op. p.) ogledala finale teka na 800 m iz Aten ter nastop na svetovnem pokalu 2002 v Madridu, kjer sem nastopila za reprezentanco Evrope. Če vam povem po pravici, mi je Aten vse bolj žal. Če bi bila nekoliko odločnejša med 400 in 600 metri, danes ne bi imela bronaste olimpijske kolajne, ampak zlato. Noge so bile prave, le malce premalo je bilo samozavesti."

"Nisem bankrotirala"

Z avstrijskim menedžerjem Robertom Wagnerjem je po dopinškem škandalu za dolgo časa prekinila vse stike. V zadnjem času pa sta se nekajkrat slišala. "Ne razmišljam ne o trenerju ne menedžerju. Če bom rabila tekmo, bom poklicala Roberta, ali se zmenila sama. Če pa bi me Wagner odvrnil, so na trgu še drugi menedžerji. Na facebooku (družbena spletna stran - op. p.) mi že pišejo nekateri grški menedžerji in me vabijo, da bi sodelovala z njimi."

Pogovor smo zaključili s temo, o kateri Slovenci neradi govorimo. Slišati je kdaj, da je Jolanda Čeplak bankrotirala, potem ko je nekoč služila velike denarje, danes pa teh prihodkov ni več. "Z Andrejem sva slišala tudi, da sva šla na televizijo, da bi dobila kakšen evro. Nič ni resnice v tem. Imam svoje stanovanje, imam svoj avto. Vmes sem se ločila in premoženje nekoliko zmanjšala, nekaj prihrankov pa sem zapravila tudi za odvetnika. Bankrotirala nisem, znam pa živeti tudi z manjšimi sredstvi."