Sončne opekline niso tipične opekline, opozarjajo v Lekarnah Ljubljana. Prekomerna izpostavljenost UVB žarkom povzroči v koži poškodbe, ki jih opazimo kot rdečico, oteklino, bolečino in pekoč občutek, povišano temperaturo kože, v hujših primerih pa tudi povišano temperaturo telesa. Ta reakcija nastane približno 30 minut po sončenju, najmočneje pa je izražena šele po 12 do 24 ali celo 48 urah. Znaki vnetja minejo v štirih do sedmih dneh. Uničene kožne celice se po tem času začnejo luščiti in koža se obnovi.

Pri dolgoletnem prekomernem izpostavljanju sončnim žarkom pa se koža ne uspe več v celoti obnoviti, v koži nastajajo zadebelitve in postane izsušena. Govorimo o pospešenem staranju kože, ki je znana dolgotrajna posledica prekomernega sončenja. Poleg tega UVB in UVA žarki lahko poškodujejo celični dedni material. Organizem ima sicer vzpostavljene zelo učinkovite mehanizme, ki popravljajo nastale poškodbe. Če pa je teh preveč, lahko poškodovani dedni material vodi v nastanek kožnega raka, opozarjajo Lekarne Ljubljana.

Zaradi preobčutljivosti oz. alergije na sonce pa trpi skoraj vsak peti Evropejec, navajajo in opozarjajo, da je lahko ena od možnih posledic pretirane izpostavljenosti soncu tudi toplotni udar. To je življenjsko ogrožajoče stanje, ki nastane kot posledica dehidracije, izgube telesne tekočine in elektrolitov. Dehidracijo pospeši povečano znojenje in pitje alkoholnih pijač. Simptomi, ki kažejo na nevarnost toplotnega udara, so glavobol, slabost, bruhanje, omedlevica in zamegljen vid. Toplotni udar lahko vodi v delirij, komo in smrt, zato je potrebno ob prvih znakih poiskati zdravniško pomoč.

Lekarne Ljubljana priporočajo zadrževanje v senci, ustrezne obleke, pokrivala, očala in zaščitne kreme

Med nasveti za varno izpostavljenost soncu v Lekarnah Ljubljana priporočajo, da poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal uporabljamo pripravke za sončenje kot najpomembnejšo zaščito pred posledicami prekomernega sončenja. Najbolj učinkoviti so pripravki, ki vsebujejo kombinacijo enih in drugih UV filtrov.

Kot pojasnjujejo, imajo varovalni pripravki glede na učinkovitost in koncentracijo UV filtrov različen UV faktor, ki pove, kolikokrat dlje je oseba lahko na soncu v primerjavi z nezaščiteno kožo. Z uporabo ustreznih varovalnih pripravkov je mogoče preprečiti kratkoročne posledice sončenja, kot so sončne opekline in preobčutljivostne reakcije, pa tudi dolgoročne posledice, kot sta prezgodnje staranje kože in kožni rak.

Ustrezna zaščita kože je zlasti pomembna pri otrocih, katerih koža je tanjša in bolj občutljiva kot koža odraslih, še opozarjajo ob tem. V vsakem primeru pa velja zlato pravilo, da je treba varovalne pripravke nanašati na čisto in suho kožo pol ure pred sončenjem in nato še večkrat čez dan (na tri do štiri ure), predvsem pa po kopanju in če se močno znojimo.

Ob tem navajajo, da predstavljajo pripravki, ki vsebujejo dišave, konzervanse in organske UV filtre, večje tveganje za nastanek alergične reakcije. Dodatek vitaminov (vitamin C in vitamin E) lahko poveča učinkovitost izdelkov in njihovo obstojnost. Pripravki z neprimernimi maščobnimi sestavinami, ki na soncu in pri povišani temperaturi razpadejo ali zaprejo kožne pore, pa lahko povzročijo dodatne težave.

UV faktor varovalnega pripavka pove, kolikokrat dlje je lahko oseba na soncu, ne da bi dobila opekline

UV faktor varovalnega pripravka za sončenje pove, kolikokrat dlje je lahko oseba na soncu, ne da bi dobila opekline, v primerjavi z nezaščiteno kožo. Večji kot je ta faktor, manjši delež UV žarkov doseže kožo. Kot primer navajajo, da zaščitni faktor 30 zmanjša sevanje na koži za 96,7 odstotka, zaščitni faktor 50 pa za 98 odstotkov.

Ob tem je za dosego zaščitnega faktorja 50 potrebno v pripravek vgraditi veliko večje koncentracije UV filtrov, kar pomeni tudi večje tveganje za pojav neželenih učinkov, povezanih z njihovo uporabo, kot so na primer alergije. Zato je po navedbah lekarn smiselnost uporabe pripravkov z zaščitnimi faktorji nad 30 zelo vprašljiva.

Izbira pripravka za sončenje je odvisna od starosti, tipa kože, stopnje porjavelosti, časa (zjutraj ali opoldne, pozimi ali poleti) in mesta (ob morju, v gorah, na snegu) sončenja, pa tudi individualnih posebnosti osebe.

Opozarjajo še, da lahko v kombinaciji s sončnimi žarki zelo hude alergije povzročajo tudi nekatera zdravila. Zato se je o izbiri primernega pripravka za sončenje najbolje posvetovati s strokovnjakom, ki pozna tako delovanje človeškega organizma, sestavo in vlogo posameznih sestavin pripravkov za sončenje ter vpliv sončenja v primeru jemanja zdravil, so še zapisali.