Jože Snoj je ob izidu svoje štirinajste zbirke Kažipoti brezpotij dejal, da jih je bilo za eno življenje dovolj, sicer pa je v zadnji zbirki skušal dokončati "življenjsko bero", kar mu je le delno uspelo, saj se po njegovih besedah zbirka, kakršna je, giblje med "dokončevati in nedokončano". Jaroslav Skrušny, ki je avtor spremne besede, je v zbirki prepoznal avtorefleksivni pesnikov pogled na lastno ustvarjanje. Poezija lahko nastaja nezavedno, pa pravi Andrej Medved za svojo zbirko Purpurni dež in predhodno zbirko Buchenwald. Kot je dejal, je že pozabil na kraje, čas in občutja, ki jih je uresničil v obeh zbirkah, sicer pa lahko poglobljeno refleksijo Medvedove poetike najdete v spremni besedi Iva Svetine. Medtem o sedmi pesniški zbirki Jurija Hudolina z naslovom Ljubezni v spremnih besedah pišeta Dijana Matković in Lucija Stupica. Prva opozarja predvsem na to, da je Hudolin v novi zbirki opravil z divjanjem, kakršnega smo poznali iz njegovih mladostniških del, Lucija Stupica pa pravi, da v novih pesmih k napolnjevanju verzov kliče nežnosti. Pritrjuje jima tudi Tone Pavček v zapisu na platnici: "Jurij Hudolin je pesnik, ki za robato držo protestnika in za špičastimi besedami nepomirljivca razkriva tudi, tako na skrivaj, zeleno nežnost zelenega Jurija."

Po besedah Janeza Kajzerja, pisca spremne besede k romanu Sol v grlu, je to delo kanadskega Slovenca Teda Kramolca berljivo in zanimivo ter širi prostor slovenske kulture. Časovni okvir romana so prva leta po drugi svetovni vojni, ko junak zaživi emigrantsko življenje v Kanadi, skozi spomine pa se vrača v begunsko obdobje, ki ga je preživel v Avstriji. Abadon, pokončevalec je tretji in obenem zadnji roman argentinskega fizika, pisatelja in esejista Ernesta Sábata. Roman obdela vse velike teme 20. stoletja ter prikazuje apokaliptično videnje današnjega sveta. Prevajalec in avtor spremne besede Miro Bajt pravi, da to videnje razodeva pisateljevo retrospektivno, refleksivno in kritiško prizadevanje po razgaljanju resnice.

Z enim največjih ruskih pesnikov in nobelovcem Josifom Brodskim se je med letoma 1981 in 1992 pogovarjal ruski muzikolog in publicist Solomon Volkov, čemur je sledila objava knjige Pogovori, ki prinaša poleg bolj znanih in razburljivih poglavij življenja Josipa Brodskega tudi manj znana. Poglobljena vprašanja človekovega bivanja in umetniškega ustvarjanja pa so tista postaja njunih pogovorov, na kateri najpogosteje kramljata.