V Sloveniji smo na področju preprečevanja kajenja veliko naredili, število kadilcev je v zadnjih letih upadlo za okoli tri odstotke, vendar nas kljub temu čaka še veliko izzivov, je na novinarski konferenci pojasnila Koprivnikarjeva. Ob tem je opozorila tudi na uvedbo slikovnih opozoril na embalaži tobačnih izdelkov, kar sodi med najučinkovitejše ukrepe.

Opozorilom na škatlicah cigaret je letos posvečen tudi svetovni dan brez tobaka. Koprivnikarjeva je poleg že sprejetih ukrepov za zmanjševanje kajenja v Sloveniji napovedala še osveščanje mladih in prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov na mestih prodaje, izpostavila pa je tudi programe za pomoč pri opuščanju kajenja.

V Sloveniji moramo po njenem še marsikaj postoriti, zlasti glede cen tobačnih izdelkov. Imamo popolno prepoved kajenja, učinkovita zdravstvena opozorila na tobačnih izdelkih, uvesti pa bi morali še slikovna. Oglaševanje je prepovedano, razen na mestu prodaje, je pojasnila.

Kot je povedala, je po raziskavah leta 2007 kadila okoli četrtina Slovencev, danes pa jih kadi okoli 22 odstotkov. Pomemben padec deleža kadilcev med mladimi pa v Sloveniji beležimo od leta 2006. "Če vemo, da od 80 do 90 odstotkov odraslih kadilcev začne kaditi ravno v mladostni dobi, je to zelo pomemben podatek. Med mladimi trenutno kadi 18 odstotkov mladih," je dodala.

V višjih starostnih skupinah je kadilcev po njenih besedah malo, v aktivni dobi pa jih je zelo veliko in je odstotek kadilcev lahko višji od tretjine prebivalcev. Med ženskami je manj kadilk kot med moškimi, največ kadilcev pa ima srednjo izobrazbo. Več kot ostali pa kadijo tudi ljudje z nižjim socialnim položajem.

Poudarila je tudi, da se večina programov preprečevanja kajenja pri mladih pri nas izvaja na prostovoljni ravni, zlasti zaradi pomanjkanja sredstev. Ti programi so učinkoviti in zmanjšujejo poseganje po kajenju, delati pa moramo na njihovi sistemski vpeljavi.

Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje je izpostavila, da kadilci o opustitvi kajenja več razmišljajo tudi zaradi strožjega zakona. Kot je dejala, je Slovenija po nekaterih raziskavah evropska država z najmanj kadilci in smo med tistimi, ki jim je uspelo zmanjšati kajenje.

V prihodnje bodo na ministrstvu pozornost namenili preventivnim programom, namenjenim zmanjševanju kajenja med mladimi, in programom za pomoč pri odvajanju od kajenja. Kot je pojasnila, imamo v Sloveniji kar nekaj takih programov, a niso dovolj dostopni. Pri tem je navedla, da že mladi v srednji šoli povedo, da potrebujejo pomoč pri odvajanju od kajenja. Po njenih besedah potekajo tudi razprave o uvedbi specializiranih trgovin za tobačne izdelke, tako da se jih ne bi več prosto prodajalo.

Da bi morali več pozornosti nameniti pomoči pri odvajanju od kajenja, pa meni tudi nacionalni sodelavec Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) Tomaž Čakš. "Kadilcev ne smemo obsojati, ampak jim moramo pomagati," pravi.

Vsako leto sicer zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, v Sloveniji umre okoli 3000 ljudi, v svetu pa okoli pet milijonov. Raziskave tudi kažejo, da bi od 50 do 70 odstotkov ljudi kajenje opustilo, če bi lahko. "Gre za globalno krizo, saj zaradi tobaka umre več ljudi kot zaradi tuberkuloze, aidsa in malarije skupaj," je povedal vodja pisarne SZO v Sloveniji Marjan Ivanuša.