V ponedeljek popoldne po newyorškem času so se najprej veleposlaniki petih stalnih članic VS (ZDA, Rusije, Velike Britanije, Francije, Kitajske) sestali z veleposlanikoma Japonske in Južne Koreje, nakar je sledila seja celotnega 15-članskega VS. Pred tem sta jedrski poskus obsodila tudi generalni sekretar ZN in predsednik ZDA Barack Obama.

Predsedujoči VS v maju, ruski veleposlanik Vitalij Čurkin, je po uri zasedanja sporočil, da VS zahteva, naj Severna Koreja upošteva določila dveh doslej sprejetih resolucij. Resolucija 1718 je oktobra 2006 obsodila prvi jedrski poskus Severne Koreje in uvedla dodatne sankcije po julijski resoluciji 1695, sprejeti istega leta, ki je odgovorila na poskus raketnega izstrelka.

Resoluciji med drugim zahtevata prepoved jedrskih poskusov, ukinitev jedrskega programa in programa raketnih izstrelkov ter vrnitev k pogajanjem v okviru šestih držav (ZDA, Rusija, Kitajska, Japonska, Severna in Južna Koreja).

Čurkin je poudaril, da je to šele uvodni odgovor VS, katerega člani so se dogovorili, da se v torek začne delo na novi resoluciji. Osnutek resolucije pripravlja nestalna članica VS Japonska, kar pomeni, da bo ostra. Ameriška veleposlanica Susan Rice je dejala, da ZDA želijo ostro resolucijo s trdnimi ukrepi. Po njenih besedah je VS hitro, jasno in nedvoumno obsodil dejanje, ki ga ZDA obravnavajo kot resno kršitev mednarodnega prava in grožnjo regionalnemu ter mednarodnemu miru in varnosti.

Rusija in Kitajska sta doslej zavirali strožje ukrepe VS proti Pjongjangu, vendar je jedrska eksplozija vplivala na spremembo odnosa. Na vprašanje, ali Rusija jedrsko eksplozijo jemlje bolj resno kot aprilsko izstrelitev rakete dolgega dosega, ki jo je Severna Koreja predstavila kot izstrelitev komunikacijskega satelita, je Čurkin odgovoril pritrdilno.

"Kaj takšnega se redko zgodi in ni le v nasprotju z resolucijama VS, ampak tudi v nasprotju s Pogodbo o neširitvi jedrske oborožitve (NPT) in Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT). Kot ustanovna članica obeh pogodb Rusija meni, da sta obe zelo pomembni v današnjih mednarodnih odnosih in kar koli spodkopava njun režim je zelo resno in potrebuje trden odgovor," je dejal Čurkin.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je sporočil, da "ostro obžaluje" podzemni jedrski poskus Severne Koreje in je globoko zaskrbljen zaradi negativnega vpliva tega dejanja na mir in stabilnost v regiji. Barack Obama pa je sporočil, da ostro obsoja nepremišljeno dejanje, ki ogroža prebivalstvo severovzhodne Azije in predstavlja kršitev mednarodnega prava in je v nasprotju s prejšnjimi zavezami Severne Koreje.

Obama je dodal, da Severna Koreja poglablja lastno osamitev in izziva večji mednarodni pritisk. "Severna Koreja ne bo našla varnosti in spoštovanja z grožnjami in nezakonitimi orožji. S prijatelji in zavezniki se bomo zoperstavili takšnemu obnašanju in podvojili prizadevanja za močnejši mednarodni režim, ki ga morajo spoštovati vse države," je med drugim dejal Obama.

Ker naj bi imela Severna Koreja očitno res jedrske bombe, so možnosti mednarodne skupnosti omejene na diplomacijo in sankcije. Dosedanji ukrepi sicer niso zalegli. Severna Koreja najverjetneje ne bo izvršila napada z jedrskim orožjem na sosednje države ali ZDA, lahko pa bi ga na primer posredovala komu drugemu. Pjongjang naj bi imel plutonija za najmanj šest jedrskih bomb.

Uradna severnokorejska tiskovna agencija KCNA, je sporočila, da je bil tokratni jedrski poskus izpeljan na višji tehnološki ravni glede moči eksplozije in tehnologije nadzora. Poskus je povzročil potres 5,3 stopnje po Richterjevi lestvici, ki so ga zaznali seizmologi na Japonskem in v Južni Koreji. Potres je imel žarišče v provinci Severni Hamgyong, kjer je Severna Koreja leta 2006 izvedla prvi jedrski poskus. Takrat je bomba povzročila potres jakosti 3,6 stopnje.

Severna Koreja je nato izvedla še tri preizkuse raket kratkega dosega. Iz izstrelišča Musudanri na severovzhodu države je najprej izstrelila eno raketo, nato pa iz izstrelišča Wonsan na jugovzhodni obali še dve raketi kratkega dosega. Po nekaterih podatkih naj bi imela takšna raketa domet 130 kilometrov.