Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Eržena je Slovenija po vseh kriterijih uvrščena med razvite države, kljub temu pa so razlike v zdravju. Velik del zdravstvenih problemov je tesno povezan z družbenimi razmerami, razlike pa nastajajo zaradi različne gospodarske razvitosti posameznih območij, geografskih in kulturnih značilnosti in drugih razlogov, je dejal Eržen. Ker so v številnih primerih razlike neupravičene, je naloga ministrstva za zdravje, kot pravi, da se ji aktivno zoperstavi.
"Dobro poznavanje razmer in vzrokov zanje je ključnega pomena za nadaljnje aktivnosti. Je predpogoj za oblikovanje ustreznih politik in strategij, katerih cilj bo zmanjšanje razlik med posameznimi skupinami prebivalstva," je povedal Eržen in dodal, da se na ministrstvu dobro zavedajo, da je vprašanje socialnih determinant, ki ključno vplivajo na zdravje, pa tudi na kakovost življenja prebivalcev, v tesni povezavi z naravnanostjo javne politike.
Evita Leskovšek iz Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je povedala, da je zaskrbljujoče, da je razlik na področju zdravja vse več. Zato je po njeno nujno, da se sprejmejo naloge, ki bodo mobilizirale partnerje za zdravje v različnih sektorjih. Z njimi bodo poskušali te razlike zmanjšati.
Chris Brown iz Evropske pisarna Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za vlaganje za zdravje in razvoj v Benetkah je spomnila, da sta zdravje in razvoj med seboj neposredno povezana. Čeprav sta se v zadnjih 20 letih v Evropi izboljšala BDP in pričakovano trajanje življenja, pa možnosti in koristi, ki se s tem ponujajo, niso enakomerno razporejene, je poudarila in opozorila, da v številnih državah beležijo celo sedem- do 12-letno razliko v pričakovanem trajanju življenja med osebami, ki živijo v istem mestu ali kraju.
Neenakosti v zdravju privedejo do opaznih gospodarskih posledic, zato bi snovalci zdravstvenih in ekonomskih politik po njenih besedah morali še posebej razmisliti o vlaganju v vzajemne politike ustvarjanja enakih možnosti v zdravju kot o možnosti doseganja gospodarskih in razvojnih ciljev.
Pri tem je Brownova predstavila rezultate študije WHO. Ta ugotavlja, da če bi državam uspelo zmanjšati neenakosti v zdravju za deset odstotkov, bi v obliki "investicijskega blaga" prihranili 14 milijard evrov, v obliki "potrošnega blaga" 70 milijard evrov, prihranek zaradi znižanih stroškov zdravstvenega varstva bi znašal 18 milijard evrov, v socialnem varstvu pa šest milijard evrov.
"Svetovna zdravstvena organizacija in Slovenija na področju neenakosti sodelujeta že vrsto let. Pomemben del sodelovanja, določenega z dvoletno pogodbo o prihodnjem sodelovanju (2010-2011), predstavlja prav delo za zmanjšanje neenakosti v zdravju," je še dejala Brownova.
Sicer pa smo v Sloveniji v preteklih letih že začeli promocijo zdravja med ogroženimi in ranljivimi skupinami. Vključili smo se tudi v nekatere pobude in programe na tem področju. Spoznanja, ki jih bomo s tem dobili, pa bodo po mnenju sogovornikov pomembno vplivala na zmanjševanje neenakosti v zdravju v prihodnje.
V tednu enakosti v zdravju, ki se je začel z današnjo novinarsko konferenco na IVZ, bo v torek v Ljubljani strokovno srečanje z naslovom Neenakosti v zdravju in socialne determinante zdravja z mednarodno udeležbo, v sredo pa bo v Mariboru strokovno srečanje o socialnem vključevanju invalidov. V četrtek se bo začela mednarodna delavnica o medsektorskem vlaganju za zdravje, ki bo v Jeruzalemu pri Ljutomeru ter dan odprtih vrat programa Kralji ulice, v petek pa bo tudi čistilna akcija pobiranja injekcijskih igel v Ljubljani.
