Švicarski minister za notranje zadeve je leta 2005 komplementarno in alternativno medicino umaknil s seznama s strani države financiranih vej zdravstva in terapij z obrazložitvijo, da so stroški nacionalnega zdravstva zaradi tega višji, sami rezultati omenjenih terapij pa ne ustrezajo kriterijem učinkovitosti.
Podporniki alternativne medicine so po ministrovi odločitvi zbrali dovolj podpisov za referendum, s katerim so želeli na seznam plačanih terapij uvrstiti tudi homeopatijo, holistiko, zeliščne terapije ter tradicionalno kitajsko medicino. Pobudo za referendum so kasneje umaknili, ker je država pristala, da bo omenjene alternativne medicine pod drugimi pogoji ponovno uvrstila na seznam.
Nov zakon zahteva, da morajo biti učinki alternativnih terapij „znanstveno potrjeni“, cenovno dosegljivi in morajo ustrezati določenim standardom, če se želijo uvrstiti na seznam plačanih zdravstvenih storitev.
Nasprotniki omenjenega ustavnega dopolnila trdijo, da bodo različne alternativne terapije še bolj obremenile zdravstveni proračun. Nad rezultati referenduma niso bili presenečeni, opozorili pa so na večjo obremenjenost proračuna in „ostra“ nasprotovanja med strokovnjaki.
