Zaradi treh lanskih točonosnih neurij so zavarovalnice obravnavale 68.448 škodnih primerov, skupna ocenjena škoda pa je znašala 129,519.870 evrov. Samo Zavarovalnica Maribor, ki ima največ zavarovancev v Podravju, je lani zaradi toče izplačala okoli 50 milijonov evrov odškodnin.

"Že v lanskem letu smo začeli opažati, da se ljudje vse bolj zavedajo pomembnosti ustreznega zavarovanja svojega premoženja, saj beležimo rast sklenjenih premoženjskih zavarovanj z osebno in pravno asistenco ter asistenco doma," nam je razložil David Kastelic, član uprave Zavarovalnice Maribor (ZM). "Podnebne spremembe in z njimi povezani vse pogostejši katastrofalni dogodki opozarjajo na potrebnost ustreznega zavarovanja tudi tiste, ki so se doslej zanašali na lastno srečo ali niso razmišljali o tem, da je tudi njihova nepremičnina izpostavljena tveganjem, ki se jim ni mogoče povsem izogniti, jih je pa mogoče zavarovati." Podatka o tem, kolikšen porast zavarovanj beležijo, nismo dobili, dokončne številke bodo znane šele konec leta.

Še vedno pa niso dosegle plafona, saj v Sloveniji - po podatkih Zavarovalnice Triglav - ni zavarovana skoraj vsaka četrta hiša in vsako tretje stanovanje. V največji slovenski zavarovalnici ugotavljajo, da se ljudje še zmeraj premalo zavedajo pomembnosti zavarovanja premoženja, predvsem za nevarnost naravnih katastrof. Opažajo pa povečano zanimanje za premoženjska zavarovanja, in sicer je največ zanimanja za celovito paketno zavarovanje objektov in premičnin.

Pristojne službe so lansko škodo na kmetijskih površinah in pridelkih ocenili na 10,82 milijona evrov. Na ministrstvu za kmetijstvo si prizadevajo, da bi se čim več kmetov zavarovalo pred naravnimi nesrečami oziroma neugodnimi vremenskimi razmerami, zato so zvišali odstotek sofinanciranja zavarovalnih premij s 40 na 50 odstotkov, kar je najvišja stopnja, ki jo dovoljuje Evropska unija. V proračunu kmetijskega ministrstva je za ta namen zagotovljenih 10,05 milijona evrov.

Čeprav že vseskozi prejemajo kritike skeptičnih slovenskih meteorologov, ki ne verjamejo v smotrnost posipavanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom, bo Letalski center Maribor tudi letos nadaljeval projekt poskusne obrambe pred točo z letalom. Letalska ekipa je od četrtka pripravljena na aktivno branjenje, ki ga bo ministrstvo za kmetijstvo letos sofinanciralo s približno 70.000 evri. V občinah sofinancerkah upajo, da bi lahko učinkovitejše branjenje zagotovili tako, da bi se edinemu letalu pridružilo še drugo letalo z bazo na letališču v Moškanjcih pri Ptuju. "Z denarjem, ki ga dobimo zdaj, lahko pokrivamo zgolj stroške enega letala," nam je razložil Jernej Vaupotič, predsednik Letalskega centra Maribor, ki opozarja, da bi bilo glede na nedavne nevihte treba obrambo začeti že s 1. majem. "Za to bi seveda potrebovali dodaten denar, ki pa ga nimamo."