"Želimo povedati, da z nakupom domačih proizvodov krepimo slovensko gospodarstvo, njegovo rast in stabilnost," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal v.d. direktorja zbornice, ta deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, Boris Jež.

Kot je dodal predsednik upravnega odbora zbornice in hkrati predsednik uprave Žita Iztok Bricl, je zaposlenost v teh težkih recesijskih časih zelo pomembna in če bo potrošnik kupoval izdelke domačih proizvajalcev, bo pripomogel k temu, da bodo slovenski državljani in državljanke lažje obdržali svoje delovno mesto. Živilska industrija v Sloveniji zaposluje 15.000 ljudi.

Domačo proizvodnjo na različne načine ščitijo tudi v tujini, kar je na podlagi lastnih izkušenj pri poskusu vstopa na italijanski trg potrdila tudi direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič. Zato si želi, da bi s to kampanjo slovenskemu kupcu dopovedali, da delajo izjemno odgovorno - tudi zato, ker se zavedajo, da če enkrat narediš napako, v takem poslu ni povratka.

S samo globalizacijo kot tako in enotnim evropskim trgom po njegovih besedah ni nič narobe, "ampak če želimo uspešno tekmovati na tem trgu, moramo ohraniti svojo lastno identiteto, moramo ohraniti moč in vitalnost naših podjetij". Prek živilske industrije je potrebno, tako Jež, ohraniti tudi primarni sektor, torej kmetije in podeželje, ki se sicer kljub že tako majhnemu obsegu kmetijske zemlje na prebivalca celo še dodatno zarašča.

Do danes oziroma v prvi fazi, ki se je začela aprila 2008, je h kampanji pristopilo 61 živilskih in kmetijskih podjetij, ki so člani zbornice. Od tega 24 podjetij že uporablja logotip kampanje na svojih komunikacijskih gradivih, 20 podjetij pa je oznako kampanje "S" že umestilo na embalaže izdelkov.

Zbornica, ki ima sicer okrog 300 članov, ob tem poziva vsa kmetijska in živilska podjetja, da se pridružijo kampanji. Vabijo pa tudi ostale partnerje, torej predstavnike kmetov, potrošnikov in trgovce. S slednjimi so že imeli nekaj sestankov in kažejo zanimanje za sodelovanje, pojasnjujejo v zbornici.

Namen prve faze, za katero so zbrali oziroma namenili 120.000 evrov, je bil umestiti kampanjo v slovenski prostor ter opomniti potrošnike na možnost izbire in na pozitivne učinke kupovanja slovenskih živil in izdelkov.

Glavni cilj druge faze, ki jo bo spremljala vrsta promocijskih aktivnosti in ima proračun 180.000 evrov, je pri potrošnikih vzpostaviti čim širše zavedanje o blagovni znamki Kupujem slovensko in jo umestiti kot generično blagovno znamko ter znak slovenske kakovosti, ki presega omejitve posameznih živilskih skupin, status in nacionalne omejitve.

Prvi mož skupine Panvita Dejan Židan je ob vsem tem poudaril, da bi ta kampanja morala biti temelj za uvedbo veliko bolj pomembne kampanje generične promocije, ki jo imajo v številnih drugih evropskih državah, v Sloveniji pa še ni zaživela, ker ni ustrezne zakonske podlage. O zakonu o generični promociji se sicer že več let govori, pri čemer Bricl upa, da bo sprejet do konca letošnjega leta.

Na vprašanje, kaj je slovenski izdelek, v zbornici odgovarjajo, da je to v Sloveniji predelan izdelek po visokih standardih glede kakovosti, varnosti in okusa ter s pridihom tradicije. To, da bi proizvajalci zagotavljali tudi stoodstotno slovenske surovine, pa je po pojasnilih Ježa nemogoče, saj Slovenija zaradi svojih danosti na marsikaterem področju ni surovinsko samooskrbna.

Glede nekaterih očitkov, češ da so slovenski prehrambeni izdelki dragi, pa Bricl poudarja, da je slovenska živilska industrija popolnoma konkurenčna tuji. Zaposluje 15.000 ljudi, s cenami se mora prilagajati evropskim tekmecem, kar po Briclovih besedah počnejo kar uspešno, ne glede na to, da imajo 80 odstotkov proizvodnje usmerjene na domače tržišče. Tudi evropska prehrambena industrija nasploh sicer danes približno tolikšen delež proizvodnje proda na domačem trgu.