Drugačno podnebje, slaba preskrba z vodo, slabe higienske razmere, pogosti stiki z ljudmi in množica povzročiteljev bolezni so pogosti krivci za neprijetna popotniška presenečenja. Težavam se lahko izognete in prihranite veliko denarja in skrbi, če pred odhodom v potovalko pospravite počitniško »prvo pomoč« in se zaščitite z nekaj ukrepi.
Glede na statistike nas med bivanjem v tujini najpogosteje pestijo črevesne bolezni oziroma driska, sledijo bolezni, ki jih prenašajo žuželke, na tretjem in četrtem mestu so kapljične nalezljive bolezni in bolezni, ki se prenašajo neposredno s stikom s kožo, peta nevarna skupina zdravstvenih težav pa se prenaša s krvjo in spolnimi odnosi. Na podlagi te lestvice že lahko določimo vsebino potovalne lekarne in razmislimo o osnovnih ukrepih. Le z zadostnim znanjem o preprečevanju bolezni lahko zaščitimo svoje zdravje in zdravje svojih najbližjih.

Skuhaj, speci, olupi ali ne jej!
Črevesnim okužbam se lahko izognemo, če skrbno izbiramo hrano, ki jo zaužijemo. Ta praviloma ne sme biti surova, saj je takšna v deželah z nizko higiensko ravnjo najpogostejši vir okužbe. Jejmo torej dobro pečeno oziroma kuhano, pravkar pripravljeno hrano in uživajmo sadje in zelenjavo, oprano s čisto vodo in ki ju lahko sami olupimo. Da bi si laže in hitreje zapomnili pravilo prehranjevanja, se držimo reka: »Skuhaj, speci, olupi ali ne jej!« Pri pitju pazimo, da pijemo ustekleničene pijače (originalno zaprte) oziroma prekuhano vodo ali prevrete napitke. Pijačam ne dodajamo ledu. V komunalno neurejenih okoljih si tudi zobe umivamo z ustekleničeno ali prekuhano vodo in ne s tisto iz pipe. Za dojenčke, mlajše od šestih mesecev, je vsekakor najprimernejše dojenje oziroma priprava hrane v prahu s prekuhano vodo. Zelo pomembno je poudariti, da se moramo izogibati nakupu hrane in pijače pri uličnih prodajalcih. Če vendarle zaužijemo kaj oporečnega, v torbici z zdravili, ki jo prinesemo s seboj od doma, ne smejo manjkati zdravila proti driski ali zaprtju, zdravila za potovalno slabost, prašek za nadomeščanje izgubljenih mineralov in preprečevanje izsušenosti ob driski in bruhanju ter tablete za čiščenje vode. Črevesna okužba, ki se pri majhnem otroku kaže z drisko, bruhanjem in povišano telesno temperaturo, lahko privede do dehidracije in resnih zapletov ter ogrozi otrokovo življenje, zato morajo imeti starši na potovanju vedno s sabo oralno rehidracijsko tekočino ter poskrbeti za varno hrano in varno vodo za otroka.

Brenčeče nadloge
Druge najpogostejše potovalne zdravstvene težave, takoj za nalezljivimi črevesnimi boleznimi, so okužbe, ki jih prenašajo žuželke. Ena od njih je malarija. Okužbo z malarijo, ki jo prenašajo komarji, je mogoče preprečiti z uporabo zaščitnih sredstev pred piki komarjev. Če se okužba vendarle zgodi, razvoj bolezenskih znakov preprečimo z rednim jemanjem antimalarikov. Pred piki vseh vrst insektov nas zavarujejo predvsem nošenje obleke svetlih barv, ki prekriva večji del telesa (na svetli barvi so insekti laže opazni in mi pozornejši), odstranjevanje ali pokrivanje mokrih površin in uporaba naprav oziroma sredstev, ki odganjajo insekte. Žuželkam preprečimo vstop v prostore tudi z zamreženjem ali zapiranjem oken in vrat. Če tega ne moremo zagotoviti, spimo na postelji pod mrežo. Priporočljiva je uporaba dovolj močnega repelenta, sredstva, ki odvrača insekte, in kakovostnega sredstva za pomiritev vnetja, bolečine in srbenja, če do pika vendarle pride. Pozorni moramo biti na morebitne hujše alergične reakcije, ki so pogoste predvsem po pikih os in čebel: izpuščaj, obsežno otekanje, oteženo dihanje, omotičnost. Ti znaki pomenijo, da smo življenjsko ogroženi in da potrebujemo takojšnjo zdravniško pomoč.

Zdravila za odrasle večinoma niso primerna za otroke
Če se na pot odpravljamo z otrokom, moramo vedeti, da se potovalna lekarna za malčke zaradi njihovih specifičnih potreb razlikuje od zdravil in pripomočkov za odrasle. Zdravila, ki jih jemljejo odrasli, večinoma niso primerna za otroke, zato se pred nakupom posvetujte s farmacevtom. Osnovno potovalno lekarno za otroka sestavljajo zdravila za zniževanje telesne temperature, proti driski in zaprtju, alergiji in pikom žuželk, zdravila proti potovalni slabosti in bruhanju ter pri prehladu in bolečem grlu.

Zdravila hranite v originalni embalaži
V potovalno lekarno moramo nujno uvrstiti tudi zdravila, ki jih jemljemo sicer (na primer kontracepcijske tabletke), in zdravila, ki jih moramo redno jemati zaradi kroničnih bolezni. Če uporabljate zdravila, ki jih je treba prijaviti carini, ali če ste sladkorni bolnik in imate s seboj igle in brizge, prosite svojega zdravnika za pisno potrdilo, sicer lahko na meji pride do neprijetnih zapletov. Da bi se izognili težavam na meji, je treba zdravila shranjevati v originalni embalaži, zaradi lastne varnosti skupaj z navodilom za uporabo. Vselej preverite rok uporabnosti zdravil in jih shranite na enem mestu, najbolje v priročni torbici in na varnem pred otroki. Pazite, da zdravil ne izpostavljate temperaturi, višji od 25 °C, za zaščito pred velikimi temperaturnimi spremembami pa lahko uporabite tudi alufolijo ali kateri drug izolacijski material. Ne kupujte zdravil po internetu ali od nekoga, ki se je vrnil s potovanja in zalog ni porabil v celoti. V teh primerih obstaja večje tveganje in vprašljivost glede učinkovitosti, saj so bila zdravila lahko nepravilno shranjena.

Vabljeni v ambulante za potnike
Če se odpravljate na počitnice v razvite države, potrebujete le zdravila in pripomočke iz osnovne potovalne lekarne. Če načrtujete potovanja v nerazvite države oziroma v odročne predele s slabšo zdravstveno oskrbo, navadno potrebujete večjo količino zdravil in pripomočkov za samopomoč ter dodatna zdravila, kot so na primer zdravila proti malariji, antibiotiki in spazmolitiki. V tem primeru se pred odhodom posvetujte z osebnim zdravnikom ali zdravnikom v ambulantah za potnike, ki jih najdete na regijskih zavodih za zdravstveno varstvo. V njih vam bo ob upoštevanju vaše starosti, zdravstvenega stanja in izkušenj s potovanj zdravnik svetoval zaščito s cepljenjem in z zdravili. Izvedeli boste vse o boleznih, vezanih na določena območja sveta, in dobili napotke za ukrepe, če do bolezni pride.

Zaščiteni le, če se pravočasno cepimo

Dostopnost zdravstvene oskrbe je v Evropi in Severni Ameriki dobro razvita, pazljivejši pa moramo biti, ko se odpravljamo na druge celine. Tam je nevarnosti, da zbolimo, veliko več, pomembno pa je vedeti, da lahko vse bolezni preprečimo s pravilnimi higienskimi ukrepi in pravočasnim cepljenjem. Najpogostejša nalezljiva bolezen na potovanju, ki jo lahko preprečimo s cepljenjem, je hepatitis A. Ta bolezen je razširjena po vsem svetu, največkrat pa se potniki z njo okužijo z uživanjem oporečne hrane in vode. Na potovanjih zunaj urejenih turističnih poti se je priporočljivo cepiti tudi proti tifusu. Po slovenskih predpisih, ki so v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, je obvezno le cepljenje proti rumeni mrzlici, in sicer za potnike, ki se odpravljajo na območja Podsaharske Afrike in v države Južne Amerike, ki ležijo v porečju Amazonke. Za Savdsko Arabijo je obvezno tudi cepljenje proti meningokoknemu meningitisu, saj ta država zahteva potrdilo o cepljenju proti meningokokni bolezni od romarjev, ki obiskujejo Meko in/ali Medino. Ostala cepljenja niso obvezna, ampak le priporočljiva. Mednje sodi na primer preventivno cepljenje proti steklini, ki se priporoča bolj ogroženim skupinam turistov (kljub preventivnemu cepljenju je treba po ugrizu živali vedno obiskati zdravnika). Cepljeni moramo biti najmanj deset dni pred odhodom, to pa je tudi čas, po katerem začne veljati potrdilo o cepljenju. Za nekatera cepiva je treba več odmerkov v različnih časovnih intervalih, zato je zelo pomembno, da se dovolj zgodaj in pravočasno napotimo v ambulanto za potnike. Dobro je, da nekatera cepljenja začnemo že šest tednov pred odhodom na pot in da imamo pripravljen podroben načrt poti, ki ga v ambulanti pokažemo in na tak način prejmemo kar najbolj optimalne nasvete glede zdravstvene zaščite. Aktualne nasvete za potnike najdete tudi na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja RS.

Nam bližja nevarnost: okuženi klopi
V Evropi in Sloveniji je znanih več naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa, kar pomeni, da ni treba iti daleč, da bi se izpostavili nevarnosti virusne bolezni možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema, ki jo od februarja do novembra prenašajo okuženi klopi. Proti klopnemu meningoencefalitisu se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem, ki ga je najbolje začeti v hladnejših mesecih leta, ko klopi niso aktivni. V maju smo torej za cepljenje že prepozni, nikoli pa ni prepozno za ustrezne preventivne ukrepe – oblačenje v svetla oblačila, redno samopregledovanje in pravočasen obisk zdravnika v primeru gripi podobnih simptomov (slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol). Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu namreč praviloma ni opaznih sprememb na koži, zato se nanje ne smemo zanašati. Drugo leto pa le razmislite o cepljenju na območnem zavodu za zdravstveno varstvo ali na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Osnovno cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov, ki jih prejmemo z določenimi razmiki v obdobju enega leta. Prvi poživitveni odmerek z enim odmerkom cepiva je predviden po treh letih, vsi naslednji pa po petih letih. Pri ljudeh, starejših od 65 let, priporočajo poživitvene odmerke na vsaka tri leta. Brez cepljenja so pred to boleznijo zaščiteni le tisti, ki so že bili okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, tj. tisti, ki so bolezen preboleli ali pa je okužba pri njih potekala brez vidnih bolezenskih znakov, kar se lahko ugotovi s krvno preiskavo.

Varni pred smrtonosno malarijo
Vsako leto po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije za malarijo zboli nekaj sto milijonov ljudi, med katerimi jih več kot milijon zaradi posledic bolezni tudi umre. Pred okužbo se zaščitimo z uporabo vseh zaščitnih sredstev pred piki komarjev, če pa do okužbe vendarle pride, lahko razvoj bolezenskih znakov preprečimo z rednim jemanjem zdravil, ki jim pravimo antimalariki. Znaki malarije so lahko zelo različni, saj jo povzročajo različni povzročitelji. V primeru blage okužbe lahko poteka le kot gripi podobna bolezen z občasnimi napadi mrzlice. V primeru okužbe s Plasmodium falciparom, najnevarnejše oblike malarije, pa ima bolezen lahko zelo težak potek, ki se v nekaj dneh konča s smrtjo. Zaščita pred malarijo je obvezna za predele sveta, kjer se malarija pojavlja. Tu govorimo o Podsaharski Afriki, nekaterih predelih Južne Amerike in Srednje Amerike ter jugovzhodne Azije. Poznamo več vrst antimalarikov, ustrezno izbiro pa vam svetujejo strokovnjaki v ambulantah na območnih zavodih za zdravstveno varstvo.

Brez zavarovanja ne gre
Ko načrtujete dopust v tujini, morate na seznam »Kaj moram storiti pred odhodom« nujno dopisati tudi zavarovanje. Vsak mora zavarovanje prilagoditi svojim potrebam in vrsti potovanja. Če potujete z letalom, kjer je možnost izgube prtljage večja, je smiselno skleniti zavarovanje za morebitno izgubo in poškodovanje prtljage, če se na dopust odpravite z avtom, je dobro zavarovati svojega jeklenega konjička, nedvomno pa je vedno in povsod pametno zavarovati sebe in svoje zdravje.
Katero potrdilo boste prejeli in kakšne pravice boste lahko uveljavljali, je odvisno od tega, kam potujete. Če se odpravljate v državo, ki je članica Evropske unije in Evropske gospodarske skupnosti, ali v Švico, morate pred odhodom pridobiti evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Z njo lahko v omenjenih državah uveljavljate nujne zdravstvene storitve neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže.
Velika večina se nas bo med dopustom najbrž odpravila k južnim sosedom. Čeprav Hrvaška še ni v EU, tudi pri njih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja. S Hrvaško in Makedonijo je namreč Slovenija podpisala poseben dogovor, ki to dopušča. Zadnja država, s katero je Slovenija sklenila bilateralni sporazum, je Bosna in Hercegovina. V BiH smo od julija lani upravičeni do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči na podlagi potrdila o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v Bosni in Hercegovini. To lahko pridobite na podlagi veljavne slovenske kartice zdravstvenega zavarovanja, in sicer brezplačno po internetu in prek samopostrežnih terminalov ali na območnih enotah in izpostavah ZZZS.
V vseh drugih državah sveta (Srbija, Črna gora, ZDA itd.) moramo zavarovane osebe zdravstvene storitve plačati same, nato pa lahko zaprosimo za povračilo stroškov na pristojni območni enoti ZZZS.

Vse bolj priljubljena nordijska hoja

Med ljubitelji hoje postaja tudi v Slovenji vse bolj priljubljena nordijska hoja, pri kateri pohodniki uporabljajo posebne fiksne palice iz kompozitnega materiala (kombinacija karbona in steklenih vlaken), ki blažijo vibracije, ki nastanejo ob zapikanju palic v tla in ob odrivanju. Nordijska hoja je varna in dostopna športna aktivnost, pri čemer na palice prenašamo del telesne teže in tako razbremenjujemo hrbtenico, kolke in kolena. Nordijska hoja je intenzivna različica navadne hoje, med katero dela 90 odstotkov vseh mišic, med hojo pa najbolj občutimo delovanje nog, rok, zadnjice, krepijo se trebušne in hrbtne mišice.
Ne samo, da lahko nordijsko hojo, ki je primerna za ljudi vseh starosti, izvajamo vse leto in uživamo v hoji ob potokih, skozi gozd, po bolj ali manj urejenih sprehajalnih poteh, ob morju po plaži, nordijska hoja je zanimiva tudi skozi statistiko. Srčni utrip se med nordijsko hojo v primerjavi z navadno hojo poveča za 20 udarcev na minuto, poraba kisika se poveča skoraj za tretjino, poraba kalorij pa je po ugotovitvah Cooperjevega inštituta kar za 46 odstotkov večja. Nordijsko hojo lahko izvajamo v družbi, pri čemer moramo samo paziti, da ne stopimo na palice svojih družabnikov ali se zapletemo v lastne palice, lahko pa hodimo tudi sami in si tako privoščimo svoj tempo hoje, ki je lahko s kombinacijo poskokov tudi zelo intenziven.
O pravilni tehniki hoje in izboru primernih palic ter obutve je na voljo veliko podatkov na svetovnem spletu in na spletni strani Mednarodne organizacije za nordijsko hojo INWA, vprašanja pa jim lahko pošljete tudi na info@nordijskahoja.net. V Sloveniji je sicer dejavnih več kot 400 inštruktorjev INWA, kar preprosto povedano pomeni, da boste ključne napotke najverjetneje dobili tudi v domačem športnem društvu, kjer se lahko udeležite tudi tečaja nordijske hoje. Izjemno pomembno je namreč, da se naučite pravilno hoditi s palicami, saj v nasprotnem primeru lahko pride do bolečin v vratu, križu in zapestju.

Drage bralke in bralci!

Priloga Nika ob sodelovanju mnogih sodelavcev v Dnevnikovi hiši pripravlja svojo prvo prireditev. Nastajala je z obilo zavzetosti v prepričanju, da bo Dan nordijske hoje 23. maja na Bledu prijazna priložnost ne le za prijetno preživeto soboto ob športu, dobrem vzdušju in zabavnem programu, ki ga bosta povezovala radijska voditelja Polona Požgan in Sašo Papp, temveč hkrati tudi priložnost za druženje. Pogosto se nam oglasite po telefonu, pišete nam pisma in nam sporočate vaše pohvale pa tudi kritike. Stik z vami, drage bralke in bralci, nam je pomemben, zato mi bo v posebno veselje, če se nam boste 23. maja pridružili.

Vesna Kalčič
odgovorna urednica