"Pravi upokojenci, torej tisti, ki prejemajo pokojnine, utemeljene na vplačanih prispevkih, ne ogrožajo nikogar. Po drugi strani pa imamo pri nas številne pokojninske zastonjkarje," pravi Brščič. Pokojninski sistem bi moral po njegovem mnenju temeljiti na vplačanih prispevkih, vse socialne transferje (državne, vdovske in borčevske pokojnine, dodatke za pomoč in postrežbo, varstvene dodatke...) pa bi prenesli na državni proračun.
Sedanja "aktuarska nepravičnost" je po njegovem prepričanju temelj nestabilnosti sistema in možno žarišče medgeneracijskega konflikta. "Sočutja z denarjem drugih je preveč. Pokojninski sistem moramo postaviti na zdrave in pravične temelje," ocenjuje Brščič in predlaga izvedbo pokojninske reforme v dveh korakih. Pokojninsko blagajno je treba, kot pravi, očistiti vseh socialnih transferjev ter uvesti virtualne pokojninske račune s popolnim sorazmerjem med vplačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami.
Upokojenci: konflikt so napihnili neoliberalni ekonomisti
Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), meni, da so medgeneracijski konflikt napihnili neoliberalni ekonomisti. "Upokojenci nismo breme, temveč aktivni del družbe. Če ne bi bilo starejših, bi del ekonomije propadel. Brez naših pokojnin ne bi bilo delovnih mest v trgovinah, bolnišnicah, domovih za ostarele... Poleg tega pa finančno pomagamo tudi svojim potomcem," je povedala Kožuh-Novakova in dodala, da se v boju za pokojnine borijo tudi za interese mladih. "V krizi se vidi, kako negotovi so dodatni pokojninski stebri, zato mora država ohraniti sedanji sistem," je povedala predsednica ZDUS.
Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), pa ugotavlja, da se lahko medgeneracijskemu konfliktu izognemo s strpnim in neizključujočim dialogom, v katerem bi razpravljali o prednostih in slabostih različnih rešitev. "Medgeneracijska solidarnost je eden od temeljev socialne države. Izhodišče zanj pa so kakovostna delovna mesta z dostojnim plačilom. Ob brezposelnosti nam ne bo pomagalo niti deset dodatnih stebrov, ki jih sicer tako agresivno ponujajo lastniki kapitala," je povedal Semolič.
Predsednik ZSSS opozarja, da ne smemo nekritično posnemati tistih, ki menijo, da je medgeneracijska solidarnost ovira za zaslužke. "Ti kapitalski skladi so marsikje po svetu doživeli polom, zaradi nizke donosnosti pa so povzročili tudi veliko razočaranje med vplačniki. Sistem kapitalske logike je zelo negotov, zato je treba ohraniti sistem medgeneracijske solidarnost in ga razumno prilagajati novim razmeram," je prepričan Semolič.
Kmalu predlogi za modernizacijo pokojninskega sistema
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da smo v Sloveniji za prilagoditev demografskim spremembam sprejeli več dokumentov, kot zadnjega strategijo varstva starejših do leta 2010, ki pomenijo temelj za kakovostno in ustvarjalno staranje ter solidarnost med generacijami. Znova so tudi potrdili, da bo delovna skupina strokovnjakov do poletja pripravila predloge za nadaljnji razvoj pokojninskega sistema. Ti bodo podlaga za širšo družbeno razpravo, osnutek zakona pa bo šel v zakonodajni postopek prihodnje leto.
Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da so ključni cilji modernizacije sistema dolgoročna javnofinančna vzdržnost, zagotovitev dostojnih pokojnin tudi generacijam, ki se bodo upokojevale v prihodnje, večja odvisnost višine pokojnin od višine vplačanih prispevkov, pravičen in pregleden sistem, ki bo omogočal načrtovanje finančne varnosti, ter spodbude za zvišanje deleža starejših zaposlenih, ki je zdaj med najnižjimi v Evropi. Ker bo na medgeneracijsko solidarnost vplivala predvsem finančna vzdržnost pokojninske blagajne, razmišljajo o možnostih, s katerimi bi se v obvezni pokojninski sistem lahko močneje vključevali tudi tisti mladi, ki delajo začasno ali občasno.