Kondominijska rešitev bi, kot poudarja Juri, prišla v poštev le za sporni del akvatorija - od Piranskega zaliva, "katerega zgodovinska in ekološka posebnost kliče po celovitosti", pa do morskega koridorja, ki bi slovensko teritorialno morje neposredno povezal z mednarodnimi vodami.
Kondominij bi se nadaljeval po t. i. dimniku, poznanem že iz nesojenega sporazuma Drnovšek-Račan, ki bi povezoval slovensko teritorialno morje z mednarodnimi vodami, nadaljuje Juri. Kot pojasnjuje, bi kondominijski koridor Sloveniji jamčil neposreden stik z odprtim morjem, Hrvaški pa kontinuirano morsko teritorialnost do morske meje z Italijo.
Možnost omejevanja oz. nadziranja plovbe proti koprskemu pristanišču ne bi bila "niti teoretična", glede t. i. dimnika poudarja Juri, med prednostmi oblikovanja kondominija pa med drugim izpostavlja, da bi bila skupna suverenost obeh držav nad spornim delom akvatorija "zelo blizu pričakovanjem, tradiciji in kulturi sobivanja istrskega prebivalstva".
Kot je spomnil poslanec Zaresa, so o tovrstni možni rešitvi - ta se je v mednarodnopravni praksi sicer že izkazala za učinkovito, med drugim pri razmejitvi med Nikaragvo, Hondurasom in Salvadorjem v zalivu Fonseca - v zadnjih letih spregovorili že različni poznavalci tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.
"Vse kaže, da sedaj dozoreva čas za ponovno utemeljevanje te pobude, ki utegne biti edini racionalen izhod iz zapletenega meddržavnega spora, katerega posledice bodo skrajno neugodne za obe državi in tudi za EU," piše Juri in spomni, da se Slovenija in Hrvaška trenutno ne moreta sporazumeti niti glede formalnega okvira za reševanje spora glede meje.
Kot sicer priznava Juri, bi bilo oblikovanje kondominija morda bolj uresničljivo po vstopu Hrvaške v EU in kasneje schengensko območje, saj trenutno ostaja odprto vprašanje formalne kompatibilnosti kondominija s schengenskim režimom. Če tovrstna rešitev torej ne bi bila mogoča takoj, "bi jo lahko obravnavali perspektivno, za čas skupnega pripadanja držav EU in schengenskemu prostoru", dodaja poslanec.
