Zlato ptico so dobili literarna ustvarjalka Vesna Lemaić, igralka Daša Doberšek, glasbenik Luka Juhart, slikar in videoumetnik Mark Požlep ter filmski režiser Marko Naberšnik, zlato gnezdo pa skupina Odprti krog, ki deluje na področju arhitekture in urbanizma.

O priznanjih je odločala žirija, ki ji je predsedoval dr. Marko Juvan, v njej pa so bili še Alenka Koron (za področje književnosti), dr. Barbara Orel (scenske umetnosti), dr. Nadja Zgonik (vizualne umetnosti), dr. Tatjana Capuder Vidmar (arhitektura), Marcel Štefančič jr. (film) in dr. Gregor Pompe (glasba).

"Zlate ptice in zlato gnezdo za leto 2008 so našli prave, raziskujoče in navdihujoče ustvarjalke in ustvarjalce. Poiskala sta jih tako na prizoriščih etabliranih ustanov kot v delovanju neinstitucionalnih skupin in med samohodci. Pri tem se nista ujela na limanice izključujočih delitev na ezoterično in profano, elito in pop, estetsko kontempla cijo in angažma, transgresijo in odgovornost,« je v besedi žirije zapisal Juvan.

Vesna Lemaić, ki je dobila zlato ptico za literaturo, je s prvencem Popularne zgodbe (2008) stopila na slovensko literarno prizorišče tam, kjer se zdi naj bolj deficitarno - v območju izvirnega fikcijskega zgodbotvorja, je menila žirija. "V premišljeno stopnjevanem dekalogu kratkih zgodb z žanrskim 'zaledjem' v popularni množični kulturi in drugih medijih je ustvarila minimalistično modelirane svetove, ki nepopravljivo izkrivljajo robove vsakdanjosti in preobražajo fragmentarne reprezentacije sveta v potujene, postapokaliptične in pogosto groteskne ali srhljive drugotne realnosti," je v obrazložitvi med drugim zapisala Alenka Koron.

Igralka Daša Doberšek, dobitnica zlate ptice za scenske umetnosti, si je nagrado prislužila s svojimi gledališkimi stvaritvami, še zlasti v matičnem Slovenskem mladinskem gledališču, pri katerih se je po besedah žirije izkazalo, da je zanjo "vsaka vloga celosten študijski izziv, priložnost za avtorsko soustvarjanje predstav, sooblikovanje besedilnih predlog in tudi režijskih pisav, predvsem pa možnost vstopanja v nepredvidljive povezave z igralci in gledalci". "Medtem ko se suvereno giblje med raznovrstnimi scenskimi paradigmami postdramskega, fizičnega, lutkovnega gledališča in performansa, jo vodi potreba po raziskovanju igre in njenih meja," je o igralki med drugim še zapisala Barbara Orel.

Akordeonist Luka Juhart, dobitnik zlate ptice za glasbo, se je za ta inštrument kot sodobno glasbilo s svojo specifično logiko odločil ob izbiri študija v tujini, pri evropskih mojstrih akordeona Hugu Nothu in Stefanu Hussongu. Sledile so nagrade na šolah v Trossingenu in Würzburgu ter prvi koncerti v velikih tujih koncertnih dvoranah, v glasbenih delavnicah in na alternativnih prizoriščih. "Juhart je lani dosegel enega izmed svojih glasbenih vrhuncev s serijo portretnih koncertov skladatelja A. Sieberja, s krstno izvedbo skladbe E. Demetza v Muzeju za moderno in sodobno umetnost v Bolzanu in s koncertnim večerom, ki ga je pripravil s skladateljem in klarinetistom Urošem Rojkom," je o nagrajencu med drugim zapisal Gregor Pompe.

Zlato ptico za vizualne umetnosti je dobil Mark Požlep, slikar, videoumetnik, avtor instalacij in performer. "Požlep ni le ustvarjalec, ki se elegantno sprehaja po vseh omenjenih področjih in jih spaja, pač pa se z lahkoto znajde tudi na drugi strani in postane akter svojih umetniških del," je nagrado obrazložila Nadja Zgonik. "Zdaj parodiranje in drugič identifikacija z junaki, ki jih ustvarja in popularizira množična kultura, predvsem filmi, stripi in videoigrice, pri Požlepu ne preseneča, je pač predstavnik generacije, ki jo je tovrstna kultura oblikovala."

Dobitnik zlate ptice za film Marko Naberšnik pa je s svojim Petelinjim zajtrkom po mnenju Marcela Štefančiča jr. "vrnil vero" v slovenski film. "Lepo je videti subkulturo, ki nepričakovano zraste in zlagoma zgrabi vse ljudi. Slovenski film je takšna subkultura. In Petelinji zajtrk je poskrbel, da je ta subkultura zrasla in zlagoma zgrabila vse. Valil se je in valil, kot kepa snega, dokler ni postal edina stvar, o kateri smo se Slovenci v zadnjem času strinjali," meni Štefančič. "Naberšnik je med Slovence pripeljal nekaj likov, s katerimi bi zlahka živeli, nekaj pogledov, s katerimi bi se z veseljem poljubljali, nekaj poljubov, s katerimi bi šli lahko daleč, nekaj pesmi, v katere bi takoj vstopili, nekaj panoram, ki bi jih najraje zamrznili, in nekaj izrazov, ki zlepa ne bodo šli stran, recimo petelinji zajtrk."

Odprti krog je neformalna arhitekturna skupina, ki deluje od leta 1989; njeni ustanovni člani so Aleksander S. Ostan, Janko Rožič in Ira Zorko, v ožjem jedru skupine pa so še Gašper Drašler, Nataša Pavlin in Saša Malenšek. Žirija ji je zlato gnezdo za področje arhitekture in urbanizma namenila za njeno "teoretično in praktično delo, prežeto s prepoznavanjem, včasih celo z arheološkim raziskovanjem stabilitas loci ter z branjem njene pripovedi". Paradigma skupine je bila objavljena v mnogih tekstih, v praksi pa preizkušena v Ljubljani, v manjših mestih, vaseh, krajinah pa tudi onkraj nacionalnih meja, saj je Odprti krog lani sodeloval tudi na Beneškem bienalu. Delovanja v prostoru se skupina po oceni Tatjane Capuder loteva z zavestjo odgovornosti do sveta v času podnebnih sprememb in globalne zaskrbljenosti, z občutljivostjo, ki vsebuje poetiko bivanja in pretvarja misel o prostoru v umetnost. nr