Predstavniki ministrstva za zdravje in strokovni direktorji bolnišnic so po včerajšnjem sestanku pojasnili, da bi lahko v primeru pandemije del bolnikov z gripo sprejemale tudi bolnišnice in klinike, kjer danes zdravijo druge bolezni. Če bi začelo primanjkovati tudi osebja, pa bi lahko priskočili na pomoč študenti in upokojeni delavci v zdravstvu.
"V najhujšem primeru pandemije bi potrebovali okoli 5700 postelj, kar je polovica današnjih bolnišničnih zmogljivosti," je pojasnil direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Janez Remškar. Meni pa, da pri novem virusu takšen scenarij ni verjeten. Dodal je, da bi pri pandemiji po dosedanjih izkušnjah sicer trajalo približno dva meseca, preden bi se začelo število bolnikov "umirjati".
Strokovna direktorica ljubljanskega UKC prof. dr. Brigita Drnovšek - Olup je pojasnila, da bodo, če bo zmanjkalo osnovnih zmogljivosti, bolnike z gripo nameščali na ortopedski kliniki, v bolnišnici Petra Držaja in na dermatološki kliniki. Na teh klinikah lahko namreč preložijo nenujne posege in preglede. Strokovni direktor mariborskega UKC doc. dr. Anton Crnjac je potrdil, da imajo tudi pri njih izdelane načrte za primer pandemije. Ob tem je opozoril, da bodo morale biti v primeru pandemije "napotitve v bolnišnice skrbno načrtovane", saj se lahko s tem zmanjša priliv bolnikov vanje. Bolnike z gripo bi v primeru pandemije sprejemala tudi ortopedska bolnišnica Valdoltra. "Ortopedija takrat ne sme delovati, saj ni nujna. Naše zmogljivosti bi dali na voljo, potrebovali pa bi pomoč nekaterih specialistov," je povedal tamkajšnji direktor Venčeslav Pišot.
Pri bolehnih starejših ljudeh, ki zbolijo za gripo, lahko delež hospitaliziranih znaša od 20 do 40 odstotkov, pri mladih pa manj kot pet odstotkov, je ob tem pojasnil predstojnik klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC prof. dr. Franc Strle.
