Tudi potek bolezni, ki jo povzroča virus nove gripe, je sorazmerno lahek, meni Remškar. To po njegovih besedah pomeni, da večine bolnikov "sploh ne bi bilo treba hospitalizirati in bi lahko ostali na domu v izolaciji ob zdravljenju z ustreznim zdravilom".

Kot je dejal Remškar, je z današnjim sestankom, ki so se ga udeležili direktorji vseh slovenskih bolnišnic, zadovoljen, saj so bolnišnice vzele ta primer resno ter pregledale svoje načrte, ki jih tudi prilagajajo in dopolnjujejo. Ob tem je dodal, da so direktorji na srečanju izpostavili kar nekaj strokovnih in organizacijskih problemov.

Strokovne probleme, kot so oprema, zdravila in zaščitni ukrepi bodo naslovili na nacionalno komisijo za bolnišnične okužbe, ki bo morala do konca tedna pripraviti rešitve, je dejal Remškar.

Ob tem je pojasnil, da bodo v kadrovske načrte pri razporeditvi in prerazporeditvi kadrov vključili tudi študente medicine ter zdravstvenih šol in upokojene zdravstvene delavce. Po Remškarjevih besedah je predstojnik Klinike za infekcijske bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Franc Strle na srečanju ponudil tudi dodatno izobraževanje, saj "je v tem trenutku zelo pomembno, da smo vsi dovolj dobro organizirani in seznanjeni".

Kot je dejal Remškar, je nastala situacija tudi priložnost, da v Sloveniji na infekcijski kliniki dobimo podtlačno komoro. "Načrti zanjo so v kliničnem centru že pripravljeni, treba je zagotoviti samo finančna sredstva", je pojasnil.

Ob širjenju ptičje gripe po svetu smo imeli v Sloveniji sto odmerkov zdravila, zdaj jih imamo 500.000, je razliko v pripravljenosti na pandemijo opisal Remškar. Od takrat se je naredil tudi nacionalni načrt v primeru pandemije in vsaka izmed bolnišnic ima svoj načrt.

Bolnišnice imajo narejene načrte izpraznitve, je zatrdil Remškar. Med njimi lahko po njegovih besedah največ svojih kapacitet za bolnike z virusom nove gripe namenijo specialne bolnišnice, kot je Valdoltra, porodnišnice, ki v času pandemije delujejo samo na področju porodništva, ter kirurški oddelki, ki lahko v tem času obravnavajo samo poškodovance in akutno obolele.

Ob tem je Remškar omenil tudi probleme menedžmenta in tudi realizacije ter financiranja programov posamezne bolnišnice v času pandemije, na katere so opozorili direktorji. Kot je zagotovil, bodo na ministrstvu v zvezi s tem pripravili natančne odgovore.

Po njegovem mnenju bodo zaradi morebitne pandemije najbolj obremenjeni zdravstveni domovi. Z direktorji zdravstvenih domov se po Remškarjevih napovedih sestanejo v sredo.

Največ lahko po Remškarjevem mnenju naredi vsakdo sam "tako, da se preventivno in spoštljivo obnaša do svojih bližnjih in svojih sodelavcev, da ne hodi okoli in ne trosi virusa".

Kot je dejal Strle, je delež hospitaliziranih pri gripi odvisen od tega, kakšen je virus in kakšno skupino prebivalstva prizadene. Ta delež je večji pri starejših, pri otrocih in pri tistih, ki so oboleli za katero od osnovnih bolezni, in doseže med 20 in 40 odstotkov obolelih. Pri mladih je ta delež manjši od pet odstotkov, je pojasnil Strle.

Pandemija "nedvomno bo, ne vemo pa, kdaj bo in kateri virus jo bo povzročil". Z vsakim letom, ko je ni, je ta možnost večja, meni Strle.

Na vprašanje, ali je glede na število obolelih za novo gripo v svetu panika prevelika, je odgovoril, da se glede na število primerov res zdi tako. Glede na to, kakšna mina se potencialno skriva za temi primeri, pa je po njegovem mnenju prav, da so ljudje osveščeni. "Vsaka panika pa je seveda nepotrebna in nekoristna, ker onemogoči dobro delovanje," je še dodal Strle.

Kot je v izjavi za medije dejala strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Brigita Drnovšek-Olup, ima UKC natančno izdelano strategijo in poimensko določen krizni štab, ki se sestaja dnevno. Infekcijska klinika bo izvajanje načrta sprožila, ko se bo število pregledov bolnikov povečalo za 20 odstotkov glede na običajne preglede.

V primeru pandemije po besedah strokovne direktorice prostorska stiska v UKC ne bo problem, "bi pa problem lahko nastal pri opremi", kot so respiratorji. Kot je zatrdila, iščejo in preverjajo tudi rezerve te opreme.

Po besedah strokovnega direktorja UKC Maribor Antona Crnjaca imajo tudi v Mariboru izdelane natančne načrte glede preselitve večjega števila bolnikov z virusom nove gripe v posebno stavbo. V primeru pandemije pa bo treba zagotoviti dodatna finančna sredstva in respiratorje.

Glede bolnišničnih kapacitet je še dejal, da je zelo pomembno sodelovanje s primarnim nivojem. Napotitve bolnikov v sekundarne ali terciarne centre morajo biti po njegovem mnenju skrbno načrtovane, saj se s tem zmanjša tudi število bolnikov v bolnišnicah.