V Sloveniji deluje več kot 500 narodnozabavnih zasedb, večini od njih pa nikoli ne uspe prestopiti krajevnih meja. Začetki slovenske narodnozabavne glasbe segajo v štirideseta leta, ko so s prepevanjem ljudskih pesmi po Sloveniji gostovali Fantje na vasi in Vaški kvintet. Kmalu zatem, ko je davnega leta 1951 na Radiu Ljubljana v okviru tedanje radijske Oddaje za Beneške Slovence prvič zazvenela uvodna beneška narodna pesem Preuozke so stazice, je nastal ansambel Beneški fantje. Člani prve zasedbe so bili harmonikar Anton Birtič, basist Jože Naraločnik, kitarist Stane Jamnikar in pevca Edi Bukovec ter Marjan Roblek.
Po prvih radijskih oddajah je glasbena zasedba, ki jo lahko štejemo med pionirje slovenske domače glasbe, pričela prirejati koncerte po vsej Slovenije in v tujini. V vseh teh letih je imel ansambel več kot 11.000 javnih nastopov, na ploščah, kasetah in zgoščenkah pa so izdali več kot 200 skladb. Kot nam je pred leti v intervjuju za Nedeljski dnevnik povedal Edi Bukovac, so na prvih nastopih igrali brez ozvočenja, iz kraja v kraj pa so pešačili, včasih so se peljali s kolesi, se vozili s konjsko vprego, z vlakom…
Potem ko je lani umrl slavni glas Beneških fantov Edi Bukovac, je aprila letos na svojem domu v Mečani v Benečiji preminil harmonikar Anton Birtič, ob Bukovcu tudi sam ustanovitelj te legendarne narodnozabavne zasedbe. Tako kot Bukovac, ki je s svojim žametnim glasom postal legenda slovenske narodnozabavne glasbe, je tudi Anton Birtič sodeloval pri tedenski radijski Oddaji za Beneške Slovence. Prav za to oddajo je za pevske zbore priredil veliko beneških ljudskih pesmi. Beneški fantje so igrali in prepevali beneške in furlanske pesmi, kot so Beri, beri, rožmarin zeleni, Oj, božime, Vince rumeno, pa tudi Birtičeve.
Ena prvih slovenskih narodnozabavnih skupin se je kasneje razdelila na dva dela: ena zasedba je delovala v Ljubljani, druga, Birtičeva, pa v Benečiji.
Anton Birtič se je rodil 26. maja 1924 v Mečani na Beneškem. Leta 1966 je društvo Ivan Trinko kot svojo prvo tiskano publikacijo izdalo knjigo Oj, božime, ki je vsebovala slovenske beneške narodne, Birtičeve in druge pesmi. Od začetka do konca svoje poti se je zavedal, da se moram posvetiti svojim rojakom v celoti. Glasbeni sestav Ansambel Antona Birtiča - Beneški fantje, ki je tudi k nam ponesel zven beneškega narečja in tamkajšnjega življenja, je deloval vse do Birtičeve bolezni. Beneški fantje so Slovencem v zamejstvu in v matični domovini zapustil glasbo in v njem svoje globoko sporočilo. (dš)
