Finančni minister Franc Križanič je spet presenetil. Potem ko je pred volitvami vrgel kost z obljubo o tisoč evrih minimalne plače, je v intervjuju za zadnjo Mladino napovedal uvedbo univerzalnega državljanskega dohodka v višini 500 evrov. Do tega bi, kot pravi, prišli postopoma. Če bi se namreč višina državljanskega dohodka preveč približala plačam, bi lahko tak ukrep za trg dela deloval destimulativno.

Realna višina UTD naj bi znašala od 200 do 300 evrov

Ideje o uvedbi tako imenovanega univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), ki bi ga mesečno prejemali vsi polnoletni državljani, se v evropskih državah in tudi v Sloveniji pojavljajo že nekaj let. Igor Pribac z ljubljanske filozofske fakultete meni, da je prav sedanja kriza priložnost za uvedbo UTD. "S starimi idejami se s krizo ni mogoče spopadati. Mislim, da je UTD koristen tako z ekonomskega kot s socialnega vidika. Dosegel bi več ljudi v stiski kot sedanje oblike pomoči, ki od prejemnika terjajo, da dokaže svoje izpolnjevanje pogojev. Brezposelni bi izgubili zadržke pred vstopanjem na trg dela, zaposleni pa bi lahko z manj stresa prehajali iz ene službe v drugo," je prepričan Pribac, ki meni, da bi lahko začetni UTD znašal od 200 do 300 evrov.

Za UTD se že vrsto let zavzema tudi Uroš Boltin iz Gibanja za pravičnost in razvoj. Boltin pojasnjuje, da UTD ni "socialna podpora" za bogate ali obljuba, da bomo vsi ohranili enake obstoječe dohodke in imeli zraven še toliko več denarja. "Uvedba UTD se neizogibno veže na reformo davčnega in socialnega sistema, pozneje pa še trga dela. Na kratko, pomeni večje davke ter manjše fiksne plače, pokojnine in socialne transfere. Večina prebivalstva bi bila v seštevku približno na istem, tisti z zelo nizkimi dohodki pa bi imeli nekaj več," meni Boltin. Do sredstev zanj bi prišli z odpravo socialnih transferjev in davčnih olajšav pri dohodnini, z višjo obdavčitvijo nadpovprečnih prejemkov ter z zvišanjem preostalih davkov.

UTD podpira tudi Vojko Kogej, ustanovitelj in vodja Vesoljske tiskovne agencije. "UTD bi lahko previdno višali od 200 evrov do plače, kakršno zaslužijo v Muri. S tem bi šele odprli pravi trg dela, na katerem bi dobili vse potrebne profile delavcev," pravi Kogej. UTD bi po njegovi oceni izničil vse negativne posledice za revnejše sloje, ki jih prinaša sedanji sistem, "v katerem pobiramo davke od posameznikov, transferje pa podeljujemo družinam, saj bi UTD prejeli vsi državljani, tudi Boško Šrot". Najbolj pogost očitek - kje najti sredstva za UTD - Kogej zavrača s tem, da bi lahko UTD uvedli že z eno sedmino sredstev, ki jih je država namenila v pomoč bankam in podjetjem. "Poleg tega bi z uvedbo UTD odpadla vsa birokracija, ki jo zdaj potrebujemo pri dodeljevanju in nadzoru socialnih pomoči," ugotavlja Kogej.

Mnogi nad UTD niso navdušeni

Ekonomisti opozarjajo, da bi bilo za uvedbo UTD potrebno bistveno povečanje socialnih izdatkov države. Nekdanji minister za razvoj Jože P. Damijan je na primer lani izračunal, da vsi ukrepi socialne politike pomenijo le 76 evrov na prebivalca. UTD v višini 500 evrov bi torej (brez drugih sprememb) pomenil sedemkrat več stroškov za socialno državo.

Jože Mencinger, nekdanji rektor ljubljanske univerze, ocenjuje, da bi za 200 evrov UTD potrebovali 4,8 milijarde evrov, kar je približno toliko, kot znašajo stroški pokojninske blagajne, medtem ko bi UTD v višini 500 evrov pomenil kar tretjino BDP. Kljub temu je Mencinger ideji naklonjen. "V času krize je UTD morda orodje, ki bi nas pripeljalo v drugačno družbo. Moral bi biti tak, da se človek ne bi počutil kot revež, obenem pa ne tako visok, da bi se zaradi njega odpovedoval delu," pravi Mencinger

Manj navdušen je nekdanji predsednik vlade Tone Rop. "Politiki z idejo o UTD radi operirajo, saj je na prvi pogled zelo všečna, vendar pa bi morali prej narediti tudi kakšno resno analizo učinkov, od vpliva na socialno državo do motivacije za delo," opozarja Rop, ki meni, da bi lahko UTD uvedli le v "izrazito razvitih državah". Njegovo mnenje deli tudi Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). "V Sloveniji je premalo premožnih, ki bi jim lahko jemali pri dohodnini, in preveč podjetij z nizko dodano vrednostjo, ki več kot 500 do 600 evrov plače ne morejo ponuditi," opozarja Hribar Milič. Po njegovem mnenju gre za lepo, a utopično idejo, za katero bi ob sedanji rasti BDP in dodane vrednosti potrebovali še veliko let. Križaničeve napovedi ne jemlje resno niti Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). "Naj minister najprej ostane pri obljubi o 1000 evrih minimalne plače. Če bo izpolnil našo zahtevo o 500 evrih, bo naredil veliko," je povedal Semolič. Sicer pa meni, da je treba idejo o UTD dobro premisliti. "Poleg tega, da ne vemo, kje vzeti denar zanj, se postavljajo tudi vprašanja ukinitve vrste pravic in funkcij socialne države," opozarja Semolič.