Honorarnih delavcev v zaposlitvenih načrtih ni več niti za vzorec, ugotavljajo v sindikatu. Po načrtih bosta zavod zapustila 102 redno zaposlena, na novo pa naj bi zaposlili samo dva. "Če pa programske enote že načrtujejo nove zaposlitve, morajo sorazmerno vrednostim novih zaposlitev zmanjšati stroške honorarnega dela, ki naj bi jih letos tudi sicer zmanjšali za štiri odstotne točke pod lanske. V kolikor pa bi programske enote želele več zaposlovati, nad že omenjenima dvema novima zaposlitvama, pa so dolžne poskrbeti za dodatno odpuščanje," pojasnjujejo.
V zadnjem mesecu je po Jurančičevih besedah sodu izbilo dno ravnanje z dvema turnusnima urednikoma dnevno informativnega programa TV Slovenija, "ki so jima pogodbi o delu prekinili samo zato, ker sta se hotela pogajati o spornih pogodbenih določilih in zahtevala sodno varstvo". "Honorarni delavci tako niti pravic, ki jim gredo po pravnem redu, ne morejo več uveljavljati," poudarja predsednik SNS.
Kot je znano, bo DZ na redni seji obravnaval tudi problematiko podfinanciranosti RTV Slovenija in kulturnih vsebin na javni RTV ter poročilo o delu nadzornega sveta RTVS v letu 2008. Novinarski sindikati, kot navajajo v SNS, pričakujejo "jasnih odgovorov o tem, kako bo problem nezakonitega zaposlovanja honorarnih delavcev rešen v naslednjem triletnem obdobju, in njihovo vključitev v zaposlitvene načrte že v letošnji programsko poslovni načrt".
Dobra petina zaposlenih na RTVS je namreč honorarnih delavcev, ki opravljajo "enaka dela in v istem obsegu kot redno zaposleni". Zaradi drugačnega pogodbenega statusa pa je cena dela honorarca komaj tri petine stroška dela redno zaposlenega javne RTV, "temu primerno je plačilo njihovega dela, varnost zaposlitve nikakršna, manjše so njihove pravice iz socialnega zavarovanja", opozarja Jurančič.
Računsko sodišče je leta 2006 objavilo, da ima nekaj sto pogodbenikov RTV Slovenija civilnopravne pogodbe, s katerimi se prikriva redno delovno razmerje, nadzorni svet pa je leto kasneje ugotovil, da so nepravilnosti odpravljene, kar pa "je bilo daleč od dejanskega stanja", v sporočilu povzema Jurančič. "Kršitve so se nadaljevale in postale integralni del kadrovskih, finančnih in razvojnih načrtov javne RTV," dodaja.
Tudi politika finančnih in zaposlitvenih omejitev, ki jo je nadzorni svet po Jurančičevih besedah od začetka nalagal generalnemu direktorju, je bila usmerjena "tako, da ni bilo mogoče niti pričakovati sanacije nezakonitega stanja in slabe organizacije kadrovskih virov", saj so vsakokratne finančne omejitve temeljile prav na zmanjševanju honorarjev in števila redno zaposlenih.
Nadzorni svet je poleg tega ob zamrznjenem RTV prispevku ves čas zahteval pozitivni poslovni izkaz, zakon in programski svet tudi nove oddaje in programe, kar pri danih možnostih, tako Jurančič, "ni bilo mogoče narediti drugače kot s še večjim stiskanjem honorarnih delavcev".
