Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO, poudarja, da je njeno poslanstvo spodbujati celovitost v razmišljanju, inovativnost v delovanju in odgovornost pri poslovanju slovenskih podjetij. Podjetja se lahko na razpis do 11. maja 2009 prijavijo brezplačno: www.horus.si.

"Družbena odgovornost je koncept, ki ga je Evropska unija zapisala kot definicijo, da gre za prostovoljno delovanje podjetij nad zakonskimi določili v odnosu do okolja in vseh udeležencev, s katerimi sodelujejo. Našemu inštitutu se zdi ta definicija preozka, zato je strokovni svet izoblikoval širšo definicijo, da mora najprej vsak sam delovati čim bolj odgovorno do sebe in okolja, v katerem živi, prek tega pa v vseh organizacijah, podjetjih, skupinah in okoljih, v katerih človek nastopa. Dr. Matjaž Mulej pravi, da smo vsi soodvisni, kar je v teh kriznih časih še izraziteje."

Na temo družbene odgovornosti nastaja vse več magistrskih nalog, nekaj je tudi doktoratov. IRDO, ki 3. in 4. junija organizira 4. mednarodno konferenco z naslovom Družbena odgovornost in izzivi časa 2009 in na kateri letos sodeluje 50 avtorjev, projekt vodi ob močni moralni podpori tako predsednika države kot drugih ustanov, vendar pa do zdaj kampanje za ozaveščanje slovenske družbe o pomenu družbene odgovornosti ni finančno podprl še nihče.

"Na celotno zadevo ni pravega sistemskega pogleda. V teh časih ustanove gledajo predvsem na lasten obstoj, zato trenutno ni videti, da bi se kar koli spremenilo," opozarja Anita Hrast. Že lani je IRDO dal pobudo, da oblikuje nacionalno strategijo ozaveščanja na tem področju, a odziva ne prejšnje ne nove vlade do zdaj ni bilo.

Kako prepoznati družbeno odgovorno podjetje? To verjetno že dolgo ni le podjetje, ki samo sponzorira lokalni športni klub ali pevsko društvo.

Do zdaj so bila sponzorstva in donacije v Sloveniji najznačilnejše oblike, skozi katere so podjetja izražala svojo družbeno odgovornost. Druge oblike družbene odgovornosti niso bile uveljavljene, ker se niso zavedali, kaj ta koncept pomeni, saj je zelo širok in zahteven za razumevanje. Ključna štiri področja družbene odgovornosti so: odnos do zaposlenih, odnos do okolja, odnos do vseh kupcev in dobaviteljev na trgu in odnos do skupnosti. Ta četrta oblika je bila do zdaj najbolj priljubljena in prepoznana. Zelo pomembna z vidika družbene odgovornosti podjetij je tudi Dnevnikova Zlata nit. Poudarja se odnos do zaposlenih, ki so ključni kapital za obstoj podjetja.

S katerih področij pričakujete največ primerov, projektov in praks družbene odgovornosti? Verjetno bodo ta zelo prepletena.

Nagrado smo pripravljali več kot eno leto. Primerjali smo različne variante nagrad po svetu. Ponekod jih podeljuje predsednik države, ponekod strokovna združenja pa tudi zasebne organizacije. Mi smo želeli nacionalno nagrado. Ponekod imajo samo področne, samo za zaposlene, za inovativnost ali za odnos do skupnosti, mi pa želimo celovito nagrado za podjetje, ne le za en primer dobre prakse znotraj podjetja. Želimo, da se na naš razpis celovito in inovativno prijavljajo vse dejavnosti v podjetju, ker smo prepričani, da mora podjetje delovati uravnoteženo. Če vlaga podjetje na primer samo v sponzorstva, donacije, na drugi strani pa krči maso za plače za zaposlene, da bi imelo večje dobičke, to ni najbolj družbeno odgovorno ravnanje. Celovito - uravnoteženo delovati in spodbujati inovativnost je zahtevno, a najbolj pravilno.

Kateri so kriteriji pri izboru družbeno odgovornega podjetja?

Ocenjevali bomo dejavnosti na vseh štirih področjih - zaposleni, skupnost, okolje, odnosi na trgu pa tudi vodenje, saj nas zanima, kako vodstvo v menedžerskem smislu uveljavlja družbeno odgovornost podjetja interno in eksterno. Ocenjevalna komisija bo pri izboru najustreznejših podjetij ocenjevala vključenost družbene odgovornosti v strategijo podjetja, vključevanje udeležencev, akcijske načrte na tem področju ter merjenje učinkov in poročanje o družbeni odgovornosti. Pomembno je, da družbena odgovornost podjetja sovpada z njegovo osnovno dejavnostjo in jo nadgrajuje, kar je koristno za podjetje in družbo, v kateri deluje.

Kako boste sledili tem dobrim praksam, jih promovirali in spodbujali implementacijo tudi v drugih okoljih, saj je smisel tovrstnih izborov prav v širjenju dobrih praks in njihovem trajnejšem umeščanju v družbo?

V sodelovanju s partnerji in prijavljenimi podjetji bomo izdali zbornik s primeri dobre prakse. Organizirali bomo seminarje, delavnice, da bodo podjetja lahko pridobila čim več znanja in izmenjave praktičnih izkušenj. Vsekakor pa pričakujemo, da bo tok informacij med podjetji, ki so predstavila svoje prakse, in podjetji, ki jih šele uvajajo, potekal dvostransko, da se bodo tudi dobra podjetja z že izgrajenimi praksami družbeno odgovornega ravnanja naučila še česa novega in te morda še izboljšala.

Odločili ste se za uvedbo možnosti, da nagrado tudi odvzamete. Zakaj?

Če prakse v podjetju ne bodo izvajali družbeno odgovorno vsaj dve leti, je mogoč tudi javni odvzem nagrade. Ne zdi se nam prav, da nagrado dobiš, a tega ne vzdržuješ naprej. Trenutno nimamo orodij, s katerimi bi lahko preverili verodostojnost prijave podjetja, zato je možnost odvzema nagrade toliko pomembnejša.

Nanizajte nam nekaj primerov družbeno odgovornega ravnanja slovenskih podjetij, ki so vam najbolj ostala v spominu.

Podjetja ugotavljajo, da so zaposleni, ki so zadovoljni v podjetju, bolj pripadni, bolj inovativni, zato nastaja več idej, podjetje je posledično na trgu uspešnejše. Med primeri dobre prakse je na primer podjetje Domenca, ki skrbi, da imajo zaposleni na voljo dovolj sadja, da imajo možnost telovadbe, zdaj razmišljajo o svojem vrtcu. Telekom Slovenije je predstavil akcijo vlaganja v bolnišnice, v kateri so sodelovali tudi zaposleni, Trimo Trbenje, kjer imajo spodbuden odnos do ljudi, ki želijo dobro delati, je predstavil inovativen ekološki projekt. Simobil bo na naši konferenci junija predstavil njihovo akcijo Re.misli. Primerov je veliko, sproti prepoznavamo nove.

Kdo po vašem mnenju mora družbeno odgovorno ravnati?

Vsi. Vendar pa moramo, če želimo dobro komunicirati družbeno odgovornost, jasno vedeti, za kaj pravzaprav gre, kaj so naše vrednote, cilji, vizije. Da bomo vsi enako vedeli, za kaj gre, moramo ljudi informirati, izobraziti. To pomeni, da je treba te vsebine prenesti v šole, v strokovna združenja, narediti ozaveščevalne akcije. Tudi akcija Previdno - ne prehitro je pomembna pri ozaveščanju javnosti. Z zakonodajo je treba sprejeti določila in zahtevati njihovo izvajanje. Družbena odgovornost ne more biti zgolj prostovoljna, če hočemo vzdrževati primeren družbeni red.

Na razpis se ne morejo prijaviti ustanove iz javnega sektorja, čeprav imamo državljani ravno z njimi največ stika. Zakaj?

Državni aparat je zahteven in drag mehanizem in trenutno mogoče finančno še ne čuti krize. Kjer je dovolj varno delovno mesto, tam si manj prizadevajo, da bi bili učinkoviti, inovativni. Ddr. Mulej meni, da vsako izobilje vodi v slepo ulico, ker človek nima več potrebe inovirati, nima motivacije, ker ima dovolj ugodja. Zato se ne razvija in slej ko prej ga drugi prehitijo. Glede na krizo, za vzdrževanje javnega sektorja ne bo dovolj sredstev, zato se bodo tudi tam slej ko prej morala razmerja spremeniti.

Intervju v celoti preberite na www.dnevnik.zaposlitev.si/aktualno.

Več o razpisu preberite na www.horus.si.