Jamnik je pojasnil, da glede povojnih pobojev družbena ocena ni enotna, saj ti poboji, za razliko od drugih krvnih deliktov, v družbi v celoti niso prepoznani kot kaznivo dejanje.
Ob tem je vodja policijske akcije Sprava opozoril, da mora država poleg obsojanja povojnih pobojev tudi poudariti, da je treba storilce teh dejanj odkriti in pripeljati pred sodišče. Kot je pojasnil, so ta dejanja po kazenskem zakoniku nezastarljiva.
"Ta trenutek še živijo ljudje, ki so izvrševali ta dejanja, in te ljudi je mogoče, če se dokaže, da so bili udeleženi, preganjati za storitev teh dejanj," je povedal Jamnik. Kot je dodal, so glede Hude Jame doslej opravili več kot sto daljših razgovorov z osebami, za katere domnevajo, da bi lahko posredovale uporabne informacije. "Neke stvari se nam že kažejo v obrisih," je povedal Jamnik in nadaljeval, da ni mogoče napovedati, ali bodo našli storilce pobojev v Hudi Jami.
Vodja evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc je na seji komisije pojasnil, da so doslej evidentirali 594 lokacij, od katerih so jih od leta 2006 sondirali 140, pri čemer so na več kot 80 lokacijah našli prikrita grobišča. Po Ferenčevem mnenju Slovenija najbolj zaostaja pri dolžnosti države, da označi grobišča. Kot je opozoril, je le na eni tretjini obiskanih grobišč minimalno znamenje, da gre za lokacijo prikritega grobišča, le pet odstotkov evidentiranih grobišč pa je označenih tako, kot velevajo minimalni standardi.
Predsednik komisije za prikrita grobišča in direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je pojasnil, da bo predvidoma naslednji petek seja omenjene komisije, na kateri naj bi obravnavali ureditev onesnaženih kraških brezen, v katerih so prikrita grobišča. Kot je poudaril, so povojni poboji tudi povzročili ekocid oz. onesnaženje pokrajine.
