Ta je po podatkih ameriške fundacije za boj proti raku najpogostejša vrsta raka, saj v ZDA odkrijejo več kot milijon oblik te bolezni na leto, tako malignega melanoma kot nemelanomskih vrst. Sonce oziroma ultravijolični žarki so namreč glavni, a ne edini krivec med danes poznanimi dejavniki, ki povzročajo raščo na koži, za katero je značilna pretirana in nenadzorovana rast spremenjenih celic v povrhnjici.

Svetlopolti so bolj ogroženi

"Kožni rak lahko prizadene kogar koli," je poudaril Borut Žgavec, dr. med., vodja oddelka za dermatoonkologijo na dermatološki kliniki UKC Ljubljana, vendar so bolj ogrožene tvegane skupine: ljudje s svetlo kožo, z več pigmentnimi znamenji po telesu, tisti, ki imajo kožnega raka v družini, in oni, ki se veliko izpostavljajo soncu. Združenje slovenskih dermatologov, farmacevtski laboratorij La Roche-Posay in evropska organizacija Euromelanoma so se združili v javnozdravstvenem preventivnem projektu za zgodnje odkrivanje melanoma s sloganom 101 razlog, da pregledate vaša pigmentna znamenja. S pobudo opominjajo na to, da si lahko z rednim preučevanjem znamenj na svojem telesu celo rešimo življenje, takšni pozivi pa bodo verjetno najglasnejši 11. maja, ko bo dan boja proti melanomu. Ker pa sredi maja sonce že močno pripeka, se je omenjena slovenska skupina odločila, da ga bo z brezplačnimi pregledi pigmentnih znamenj v devetih slovenskih mestih zaznamovala že to soboto, 18. aprila.

Projekt, ki so ga prvič izvedli lani, se je po oceni predsednice Združenja slovenskih dermatovenerologov in organizacijske vodje projekta Tanje Ručigaj Planinšek, dr. med., izkazal kot uspešen, saj so med 400 pregledanimi odkrili dva histopatološko potrjena maligna melanoma, in ravno zgodnje odkrivanje te bolezni zagotavlja uspešno zdravljenje in visoko preživetje. Melanom je "'morilski' rak, ki se pojavlja navadno na koži, zato ga lahko pozoren pacient odkrije sam v zgodnji fazi, ko je ozdravljiv", je opozoril strokovni vodja projekta, prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., in pojasnil, da je treba ljudi ozavestiti, na kakšne spremembe naj bodo pozorni. "Videl sem preveč po nepotrebnem prezrtih in 'zamujenih' primerov," je še dodal.

Solarij še bolj škodljiv kot sonce

Hkrati želijo splošno populacijo poučiti o nevarnosti nepremišljenega vedenja na soncu, škodljivih posledicah ultravijoličnih žarkov ter zaščiti pred njimi. "Nevarni so žarki UV v kakršni koli obliki. Najbolj skrb zbujajoče je brutalno, hitro sončenje, pri katerem nastanejo opekline. Ne smemo pozabiti, da se učinki takšnih poškodb kože seštevajo," je razkril Žgavec, ki je omenil tudi nevarnost blagih vnetij kože zaradi sevanja, saj opeklin ne vidimo, kar pa ne pomeni, da škode ni.

Nekateri menijo, da se bodo pred soncem bolje zaščitili, če bodo prej obiskovali solarij, kar dokazujejo tudi rezultati ankete, ki jih je predstavila Ručigaj-Planinškova, po katerih tretjina anketiranih redno obiskuje sončni studio. "To je zmotno prepričanje, saj je v solarijih 'sončni' odmerek še večji," je mit ovrgel Žgavec in pristavil, da je "zagorela polt znak poškodbe kože, ne pa lepote", kot menijo mnogi mladostniki, ki sledijo "nezdravim" modnim trendom. Prav tako ne drži, da porjavela koža ščiti pred soncem, saj nudi zaščitni faktor le okoli vrednosti 4.

Zaščita, ne vampirsko življenje

V družbi obstajata dve skrajnosti: medicinska stroka poudarja, da je sonce nevarno, lepotna industrija pa govori o zaželeni zagorelosti. Žgavec je ubral srednjo pot: "Sonce nam daje energijo, zato ni razloga, da bi živeli kot vampirji. Treba se je le ustrezno zaščititi." Kako? Po njegovih besedah dodatno izpostavljanje soncu ni potrebno, zlasti če je namen porjavitev, če pa opravljamo dejavnosti na prostem, priporoča, da tega ne počnemo med 10. in 16. uro. Najboljša zaščita pred soncem so poleg sence oblačila iz lahkega, gosto tkanega blaga, pokrivala in sončna očala z UV-filtrom. Strokovnjaki predlagajo še uporabo sredstev z visokimi zaščitnimi faktorji (najmanj 20), ki varujejo pred žarki UVA in UVB, a opozarjajo, da ti niso namenjeni nadomeščanju naravne zaščite in podaljševanju časa izpostavljenosti soncu. Zavedati se moramo tudi odboja sončnih žarov od različnih površin, vode, peska, betona in trave, ter prodiranja žarkov UV skozi oblake.