Pripravile: Mateja Bolčič - Tavčar, dr. Tanja Fatur, mag. Lucija Perharič, Inštitut za varovanje zdravja
Ob poplavi zastrašujočih novic o prisotnosti nedovoljenih pesticidov ali čezmernih količin dovoljenih posameznih pesticidov v živilih in škodljivih vplivih le-teh na zdravje ljudi postajamo vedno bolj prestrašeni in se počutimo ogrožene in nemočne v boju s temi nevidnimi "sovražniki".
Ali kmetijski pesticidi res ogrožajo naše zdravje? Iz preteklosti poznamo nekaj primerov hude škode, ki so bili posledica nepravilne in nepremišljene uporabe pesticidov. Vendar so sodobni pesticidi pod strogim nadzorom, ki se v nekaterih vidikih lahko primerja z nadzorom nad zdravili. Pesticidi so nedvomno kemikalije, ki jih uporabljamo zato, da uničimo določene škodljivce, kot so denimo pleveli, plesni, žuželke, polži. Brez dvoma so lahko nevarni tako za ljudi kot za okolje. Vendar jih je ob doslednem upoštevanju navodil za uporabo možno uporabljati varno in učinkovito.
Uporaba pesticidov
Ljudje smo škodljive organizme v želji, da bi jih obvladali, že od nekdaj ubijali, požigali in jih ročno odstranjevali. Šele nedavno smo začeli uporabljati bolj prefinjene metode. Po drugi svetovni vojni se je zaradi želje po povečani pridelavi hrane uporaba umetno narejenih kmetijskih pesticidov močno razširila. Lastnosti pesticidov so se z leti spreminjale - postajali so bolj učinkoviti, a manj škodljivi za zdravje ljudi in okolja. Tudi načini in količine uporabljenih pesticidov so se spreminjali v skladu z novimi dognanji. Hkrati z naraščajočo uporabo pesticidov v kmetijstvu je rasla tudi zavest ljudi o možnih neželenih učinkih pesticidov na zdravje ljudi, živali in okolje. Posamezne države v Evropi so se ob pomoči mednarodnih organizacij na problem odzvale tako, da so začele področje uporabe pesticidov zakonsko urejati in nadzorovati. V Sloveniji je za registracijo sredstev za zaščito rastlin pristojna Fitosanitarna uprava RS pri Ministrstvu za kmetijstvo.
Strupenosti pesticidov
Vpliv pesticida na zdravje ljudi lahko ocenimo, če ga preskusimo na poskusnih živalih. Testiranje strupenosti se izvaja po zakonsko predpisanih smernicah oziroma mednarodno priznanih metodah, v skladu z dobro laboratorijsko prakso in torej pod strogo nadzorovanimi pogoji. Poskusne živali so testirani snovi izpostavljene prek enakih poti vnosa kot kasneje ljudje, torej z uživanjem, vdihavanjem in skozi kožo. Laboratorijsko osebje živali med poskusom natančno opazuje in beleži povzročene učinke. Poskusi na živalih so izvedeni v skladu z direktivo, ki določa pravila za zaščito živali v poskusih ter teži k zmanjšanja uporabe živali in njihovega trpljenja. Poskuse lahko izvaja le osebje s posebno licenco. Nekatere poskuse lahko izvajamo tudi in vitro v epruveti ali v posodi za tkivno kulturo; na posameznih vrstah bakterijskih in sesalskih celic.
Osnovne toksikološke študije
Fitofarmacevtsko sredstvo (pripravek) sestavlja aktivna snov (pesticid), ki je glavna učinkovina in uniči škodljivca, topilo oziroma nosilec ter dodatki. Da lahko zagotovimo varno uporabo aktivnih učinkovin, mora tisti, ki želi pridobiti dovoljenje za trženje in uporabo posameznega pesticida, predložiti izsledke preiskav o naslednjih lastnostih pesticida: fizikalno-kemijskih, toksikoloških, ekotoksikoloških, o usodi in vedenju snovi v okolju, o učinkovitosti in pričakovanih ostankih pesticidov v in na živilih.
Na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) v skladu z veljavnimi pravilniki ocenjujemo toksikološke študije in vpliv pesticidov na zdravje ljudi ter pripravljamo oceno tveganja pri njihovi uporabi. Ocena tveganja je odvisna od nevarnosti pesticida in izpostavljenosti človeka. Oceno nevarnosti napravimo tudi za pripravek.
Pri ugotavljanju toksikoloških lastnosti aktivne snovi opazujemo vsrkanje snovi, transport snovi v telesu, presnovo (metabolizma), kopičenje in načine izločanja. Določamo akutno strupenost, kjer opazujemo učinek enkratnega visokega odmerka aktivne snovi, bodisi po zaužitju, vdihavanju ali stiku s kožo. Preizkusiti je treba tudi, ali pesticid draži oči, kožo in ali povzroča preobčutljivost v stiku s kožo (alergijo). Na podlagi izsledkov akutnih študij živali izpostavimo ponavljajočim se, manjšim odmerkom testne snovi, v krajšem časovnem obdobju (do 90 dni). Opazujemo, kakšni škodljivi učinki se pojavijo, na katerih organih se pojavijo ter ali so ti učinki povratni ali ne.
Snovi lahko povzročijo spremembe genskega materiala na več ravneh, zato je s testi treba preučiti vse mehanizme tovrstnega delovanja. Zadnje čase pogosto zasledimo objave o alarmantni genotoksičnosti podtalnice in pitne vode, domnevno zaradi prisotnosti pesticidov v njej. Te informacije je zelo težko ovrednotiti, saj so večinoma podani le absolutni rezultati. Spremembe genskega materiala oziroma mutacije se spontano in nenehno pojavljajo v naših organizmih, zato je pri vrednotenju teh rezultatov vedno treba primerjati rezultate, dobljene pri organizmih, izpostavljenih pesticidu, z rezultati neizpostavljene skupine.