Informacija je v vladnih krogih povzročila precejšnje razburjenje. Vlada se namreč že mesece trudi razbiti posojilni krč, za kar se je v tem letu samo z izdajo državnih obveznic zadolžila že za 2,5 milijarde evrov, banke v večinski državni lasti pa sočasno podaljšujejo tako imenovana tajkunska posojila, s katerimi je predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot prišel do nekaj več kot 50-odstotnega lastništva Pivovarne Laško in lastništva v Mercatorju.

S podaljšanjem posojil si je Boško Šrot brez dvoma kupil čas za zaključek dogovorov o prodaji četrtine Mercatorja, NLB pa se je odpovedala možnosti, da bi se polastila delnic Mercatorja, s katerimi je Infond zavaroval svoja posojila. Infond Holding ima sicer skupno 430 milijonov evrov kratkoročnih posojil, zaradi visoke zadolženosti pa se je ob padcu tržnih vrednosti njegovih naložb in zaradi finančno-gospodarske krize znašel na robu insolventnosti. Posojil ne more poplačati, zato bi NLB, če mu jih ne bi podaljšala, lahko sprožila prisilno poravnavo oziroma njegov stečaj, s čimer bi se banka dokopala do Mercatorja in delnic Laškega, s katerimi so tudi zavarovana posojila. Naši viri blizu NLB ob tem sicer poudarjajo, da vsem posojilojemalcem podaljšujejo kratkoročna posojila in so tako ravnali tudi v tem primeru, konverziji terjatev v lastniški delež pa se poskušajo izogniti zlasti zaradi visokih rezervacij, ki bi jih morali oblikovati in zaradi katerih bi bila verjetno še v tem letu potrebna dokapitalizacija banke.

Kljub temu, da ponudbe, ki so prispele na razpis Skupine Pivovarna Laško za prodajo do polovice Mercatorja, za lastnike zaradi nizke cene niso bile sprejemljive, je za Infond Holding zaradi težkega finančnega položaja prodaja Mercatorja nujna, zato so se v Laškem nedavno tudi odločili za prodajo vsaj četrtine te družbe. Kot smo že poročali, se mimo razpisa za nakup četrtine Mercatorja zanima neki nizozemski sklad, o resnosti njegove ponudbe pa pred opravljenim skrbnim pregledom ni mogoče govoriti. Toda v zadnjih dneh se je kot interesent pojavil tudi hrvaški Agrokor Ivice Todorića, čeprav se na razpis ni prijavil. Naši viri zatrjujejo, da pogovori niso prekinjeni niti s srbsko Delto Miroslava Miškovića.

Todorićeva ponudba naj bi bila precej višja od Miškovićeve in naj bi znašala okoli 200 evrov za delnico, poleg tega je Agrokor v boljši kondiciji kot Delta. Svetovalec Delte je po naših informacijah sklad tveganega kapitala Blackstone, ki se je prijavil tudi na razpis za prodajo do polovice Mercatorja, v preteklosti pa je že sodeloval z Agrokorjem. Kako resna je ponudba Agrokorja in ali je dogovor med Šrotom in Todorićem tokrat mogoč, je težko napovedati. Naši viri trdijo, da pogajanja intenzivno potekajo, vendar pogovori še niso končani. Todorića zanima konsolidacija trgovine v jugovzhodni regiji, pri tem pa naj bi bil pripravljen državi ponuditi tudi določene zaveze glede prisotnosti slovenskih izdelkov na Mercatorjevih in njegovih trgovskih policah. V naslednji fazi naj bi Todorić načrtoval celo ustanovitev holdinga, na katerega bi prenesli lastništvo Mercatorja in njegovega Konzuma, delnice pa bi kotirale na ljubljanski in zagrebški borzi.

Kako so lani poslovale družbe, ki sestavljajo poslovni imperij Boška Šrota Center Naložbe,Infond Holding in Pivovarna Laško ter kako so se povečali njihovi dolgovi si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij.